Špajza
Včeraj se nama je dogodilo, da naju je EU počastila z večerjo v Špajzi. Pričakovanja so bila zmerno konzervativna, ob zadnjem pripetljaju z zgago pri Škofu. Vendar sta ambient in simpatična natakarica, absolventka FDV s popolnim spomnimom, takoj popravila vzdušje. EU gostov ni povsem prepričala s “special wine liqueur” ( a.k.a. teranov liker) zato so se raje odločili za “slovene champagne”. Sam z viljamovko nisem dost falil, dasiravno je manjkal vsaj košček hruške.
Po dolgem premoru je sledila tuti fruti hladna predjed. Žrebičkov in goveji karpačo +, paštetka, če se ne motim gosja nekam kisla, za Barbaro preveč mesnata, hobotnica trda kot Softy čigumi prec na začetku, pršut kot pršut pač.
Opogumljen od začetne viljamovke sem se prepustil skušnjavi in si prvič v življenju drznil naročiti “bistecca fiorentina”. Menda je bil 70dkg kos krave vreden skoraj 4.000 SIT res dobro uležan. Kako naj bi simpatična kelnarca s FDVja v resnici vedla, da je tisti kos mesa res dobr uležan? A se je s kuharjem pogovarjala in ji je mimogrede omenil, da je res dobro uležan? Al že dolg niso nobenga prodal, in je sklepala da je temu tako? Če skrajšam zgodbo, prosim da me ustavite, ko bom naslednjič tako nepriseben naročal resno meso v Sloveniji. Saj če bi ga dovolj spekli, bi se ga še dalo pojesti, tako je bilo potrebno pa precej spretnosti z nožem in zobmi, da sem žival obvladal. Rdeča Carolina, je dobro poplaknila krvavo meso.
Se mi zdi da bom postal kar vegi Barbarinega tipa in bom od mesa jedu samo še pršut, šalam in čevapčiče pr bosancih. Kaka napaka, da prejšnji teden v Toskani nisem naročil tega šnicla.
Ostali gostje so precej prikimavali ob kili in tri četrt težkemu brancinu iz pečice, biftkih in teletini z jurčki. Barbara je upravičeno negodovala nad pečenim krompirjem.
Sladice so bile vrhunske. Štrudl z marelicami, skutna limonina torta, panakota z gozdnimi sadeži. V užitek (ker se jih s kruhom ne pomaže).
Ampak to še ni vse. Ob nama je med večerjo sedela članica Slow Food združenja in po činu tudi someljejka. Nad belo Carolino ni izrazila pretiranega navdušenja, pa tudi grajala je ni. Meni se je zdela povsem korektna. Ampak to ni point tega odstavka. Point je, da smo ze za prmejš zmenili, da gremo aprila skupaj v Verono na pokušino italjanskih in drugih svetovnih vin in da nas bo Pia, sicer iz Barija, strokovno vodila po drink till you drop dogodku in nam ne bo treba izbirat vin po nalepkah na flašah. Pol je pa še en dogodek, ki ga organizira Slow Food novembra v Torinu. Tu so pa bolj na hrano mahnjeni in imajo tudi nekakšne “food lab” dogodke. Upam da bo kej o mesu. Mogoče mi ne bo treba postat vegi.
Tolk o mesu. Midva greva na tečaj italjanščine.
Komentarji: 10
Midva sva se pa ravno nedolgo nazaj spraševala, če bi šla mogoče poskusit v vseopevano Špajzo, vendar sva se potem ustrašila cene (pa izgleda, da sva dobro naredila glede na vajine izkušnje ;).
Problem naših oštarij je, da dajo na meni tisto, kar sem jim zazdi da tja sodi, potem pa rečejo kuharju nej proba to skuhat. In potem je vse odvisno od spretnosti kuharja, sreče in predvsem od razpoložljivih surovin. Jedec nej bo pa gembler. Za to grem v Perlo in ne v oštarijo.
Nej dajo na meni kar zna kuhar naresti zares dobro, in je prpravljen dat roko v ogenj za to. Za tisti šnicl po mojem ne bi tvegal že v štartu. Kelnarca je delovala kot večja gemblerka.
Tale Alzacija je seveda nadvse zanimiva, dasiravno imam nekakšen ne prav utemeljen odpor proti agencijskemu turizmu. Mogoče. Najprej gremo sprobat kuhinjo Chez Erica, pol pa naprej.
Zelo kratek reply; sem jest k že itak ne maram Špajze k dobr vem, da tam noben ne zna kuhat pred kakšnega pol leta podlegu želji ene deklce de bi šla tja… in sem iz čistega heca vprašal simpatično kelnarco če je krava uležana (spremljevalka je bruhnila v smeh in se šla ven ohladit češ kakšne kozle pa jest strelam)…in se je šla posvetovat s kuharjem in vrnila z informacijo, da florentinec je pa res dobr uležan.
Pomoje je tud kuhar to ocenu, da pomeni, da krava za prmej me miga več in je za gvišno obležala…florentinc je bil pa dobr samo za tigre v živalskem vrtu futrat….
[...] Škofa sem enkrat posredno že vihtel tipkovnico in ga deklasificiral v menzo. Že leta nisem bil tam, pa sem si tokrat dejal, da saj [...]
Čisto na kratko:zlo po naključju sm z prijateljem zašel v vašo restavracijo.Lahko rečem da okustnost je bila dobra,prijaznost natakarjev tudi,profesionalnost pa deleč od tega.saj sm namreč tudi sam gurman in tudi gostinec.zelo pa me je navdušil vaš ambientki me bo še prav gotovo kdaj pritegnil da zavijem k vam.Gostinski pozdrav
Kozliček, ne vem od kje ideja, da je Špajza moja restavracija? Ampak mimogrede, kaj ste mislili s profesionalnostjo?
Mi smo bile v mesecu decembru na poslovni večerji v špajzi, in ne samop da sem bila jaz vendar celotna moja ekipa več kot navdušeni.Hrana je nesramno dobra, jedli smo od testenin do steak-ov in rib in smo bili vsi zelo prijetno presenečeni, tako da se vsekakor se obisčemo. Tudi postrežba in ponudba vin je zelo dobra. Tako da vse čestitke Špajza!
Jaz imam same pohvale nad gostilno Špajza, še vedno smo zelo dobro jedli in bili postreženi.Kar se tiče morskih jedi imajo daleč naokoli najboljše morsko hrano. Nam se je še vedno zdela super, da o ambientu sploh ne govorim ker je fantastičen, še posebej vrt. JAZ TOPLO PRIPOROČAM!
Kakšen EU ?
Žrebičkov file - pa kako lahko jeste žrebička ljudi božji ?????????????????????
Saj smo omnivori, mar ne?