Vincent: And you know what they call a… a… a Quarter Pounder with Cheese in Paris?
Jules: They don’t call it a Quarter Pounder with cheese?
Vincent: No man, they got the metric system. They wouldn’t know what the fuck a Quarter Pounder is.
Jules: Then what do they call it?
Vincent: They call it a Royale with cheese.
Jules: A Royale with cheese. What do they call a Big Mac?
Vincent: Well, a Big Mac’s a Big Mac, but they call it le Big-Mac.
Jules: Le Big-Mac. Ha ha ha ha. What do they call a Whopper?
Vincent: I dunno, I didn’t go into Burger King.
(Pulp Fiction, 1994)
Greš v Francijo. Znaš francosko, saj si uspešno prestal popravca v sredni šoli. Ker si picajzlast, vzameš s seboj moderni francosko-slovenski slovar, letnik ’86. Dobiš v roke meni. Now what?
Če rad preizkušaš različne jedi, izbereš sestavljeni meni v željenem cenovnem razredu (od 12€ do 60€) in vržeš kocko za predjed, glavno jed in sladico, pol pa kar je, je. Prav dosti ne moreš falit. Vedno bo zraven pomfri, solata vedno kot predjed in nikoli kot priloga glavni jedi.
V večjih mestih se zna zgoditi, da se znajdeš v maroški ali kaki drugi afriški restavraciji, včasih celo v azijski. Pašto poznajo le na azurni obali, pizze pa itak povsod.
Če se kakšne jedi izogibaš zaradi zdravstvenih, filozofskih ali drugih razlogov, potem ne bo šlo brez slovarja, kajti srednješolska francoščina ne pove, da je escargot polž, entrecôte ramstek, pavé de boeuf biftek, haricots vert stročji fižol, confit de canard krneki iz race ter da je pommes frites v bistvu navaden pomfri.
Pri morski hrani je še posebej težko ločiti med brancini, oradami, žabami, listi, morskimi psi, mečaricami in tunami. Pa med plejado coquillages et crustacés (školjk in rakov). Če ti surove ostrige niso fora, potem se izogibaj huitres.
Z zajtrki je enostavneje. Baguette (francoska štruca) z beurre (maslo) in confiture (marmelada), croissant (francoski masleni rogljiček), jus d’orange (pomarančni sok) ter kakav, čaj ali približek kave. Kapučino pride v Franciji v obliki kave s smetano, kava z mlekom (café-au-lait) pa bolj kot naša bela kava ali italijanski latte macchiato. Pač, treba se je prilagodit.
Je pa Francija dežela palačink, tako da če vse drugo odpove, je vedno za vogalom palančinkarna, tipično odprta cel dan, za razliko od restavracij, ki so med tretjo in sedmo uro zaprte. Najpopularnejše so z italjansko Nutello.
Spodaj je cenik iz St Tropeza, kjer lahko kupiš palačinko tudi za 14€. Če te ravno zagrabi nevzdržna lakota in nimaš pri roki potlačenega sendviča s poli.
Kaksna je razlika med cafe au lait in kaffe latte? Se razlikujeta po posameznih dezelah? Rada bi vedela za razlikovanje tega dvojega na Svedskem.
Glede na to, da se cappuccino v Asu bistveno razlikuje od tistega v Pločniku, oba sta pa ozvezdje stran od tistih na italijanskih Avtogrillih, je seveda iluzorno pričakovati, da bo kjer koli prišla kava na mizo po tvojem okusu.
Če boš na Švedskem več kot en dan, boš že ugotovila, kaj moraš naročiti.
Ampak, če se vrnem k odgovoru na vprašanje, cafe au lait je kava z mlekom po francosko, dejansko pride pa s precej mleka, tako da je po naših normativih (ljubljanskih) to bela kava. Caffe latte je kava z mlekom po italijansko in je v principu spet isto kot naša bela kava. Potem je pa tu še latte macchiato, ki pomeni “umazano mleko”, in je približno ista pašta. Caffe macchiato je za razliko od latte macchiato, umazana kava, kar je še najbolj primerljivo z našo kavo z mlekom. Ponekod v Italiji postrežejo latte macchiato v visokem steklenem kozarcu s kavo na dnu in mlekom na vrhu.
Ampak to so že finese. Še več jih najdeš na Wikipediji: http://en.wikipedia.org/wiki/Latte.
V praksi je vse odvisno od lokalnih navad in spretnosti tistega, ki kavo dela.
BTW, v ljubljanski Urški nasproti GeoNavtika dobiš vse troje. Naroči vse tri, pa boš videla ali bodo kakšne razlike ali ne.
Hvala za izcrpen odgovor. Bom sla na vse tri kavice, kot si predlagal.
Poročaj o rezultatih, predvsem me pa zanima, kakšno kavo strežejo na Švedskem.