Podjetni Gruzijci so v želji po izboljšanju konkurenčnosti svojih vin pričeli uporabljati precej sumljive tehnike pridelovanja, ki vključujejo barvanje, aromatiziranje, sladkanje in alkoholiziranje. Dokaz, da regulativa ni povsem brez pomena. Naj se ve kaj je vino in kaj liker.
Bolj marketinške narave je bil večletni trgovski spor med ZDA in EU, ker so ZDA uporabljale nekatera evropska imena, kot na primer chianti, EU pa ni priznavala vin, ki so bila starana namesto v hrastovih sodih, v sodih iz nerjaveče pločevine z dodatkom hrastovih ostružkov. Končni efekt je seveda isti, cena pa bistveno drugačna. Zdaj je to dovoljeno tudi v EU in Italijani, ki so tako pridelana vina poimenovali Ostržkova vina, so že predlagali parlamentu, da to prakso izrecno prepove. Spet nekaj, kar bo ohranilo visoke cene vin za enako kakovost, kot jo ponujajo tujci. Bomo videli koliko časa.
Povezave:
Interesting, because georgian wines became more and more popular. I knew that in beaujolais region, some winemakers use grapes picked up outside the appelation area (appelation area regroup good soil, good climate) to sell it as appelation wines with higher prices, and those in 2000′s. I heard that some slovene producers used to vinify with grapes from Makedonia.. Have you ever heard about it?
Po četrtem odstavku 11. člena slovenskega vinskega zakona (http://www.slovino.com/zakon.php) “iz uvoženega grozdja, drozge oziroma mošta ni dovoljeno pridelovati vina”. Če je to kar praviš res, je seveda nezakonito. Verjamem, da je tudi v Franciji tako, da pa je seveda iznajdljivost in pretkanost vinarjev brezmejna.
Yes, they did for cheaper wines.
Smaller winemakers also used sugar and other tricks to improve the perceived quality of the wine.
I have no idea how widespread this still is, since I stopped drinking wine a long time ago.