Vinography je včeraj v prispevku o Movia Rumeni Rebuli 2003 med drugim zapisal, da Aleš Kristančič prideluje grozdje na svojih posestvih po načelih biodinamičnega kmetovanja.
The Movia estate is currently under the stewardship of Ales Kristancic, who grew up working alongside his father in the vineyards. It is largely under his father’s guidance that the winery moved first to organic production and then to full biodynamic production, which they have maintained for nearly the full 20 years that Ales has been working the estate.
Biodinamično kmetovanje je seveda zadnji modni hit v pridelavi vina in zelo možno je, da se je kakemu dealerju Movia vin zareklo pred izbranim novinarskim občinstvom in tako je Google poln te zgodbe. Spletna stran Movie ne omenja niti biološke pridelave niti biodinamične.
Ko smo pa že pri stvari, kaj je biodinamično kmetovanje? Sadiš, seješ, obdeluješ, trgaš in žanješ glede na lunine mene in položaje planetov. Zakoplješ kravji drek v kravjem rogu čez zimo, ga izkoplješ spomladi in drobec tega dreka raztopiš v 34 litrih vode z ročnim mešanjem izmenično v levo in v desno – dinamiziranje. Več v Wikipediji.
Aleš, natoči nam čistega vina.
Sašo – Alder probably got it from me (who introduced him to Movia wines): “Ales first vintage was the 1993. The vineyards were converted to biodynamic in 1988.” From a page on my Fork & Bottle website: http://www.forkandbottle.com/wine/wblogwed/wbw1005.htm
Vin ne dela biodinamično, res pa je, da je sam marketinško zelo dinamičen. Poleti sem pil njegovo veliko belo 2002, cca 5-6 dl. Ob dveh zjutraj sem se zbudil z velikim glavobolom. To je lahko posledica samo zaradi uporabe žvepla, saj me npr. po velikem belem 1998 in 1999 nikoli ni bolela glava, navkljub zaužiti večji količini vina.
Sicer pa nekaj o tem vinu, kolikor mi je ostalo v spominu: svetla barva, ne izdaja kaj dosti lesa, še manj maceracije, blagi vonj svežih sadežev in limete, hitro izgine. O kakšni polnosti, ekstraktih in strukturi ni resne sledi. Na jeziku prazno brezvezno in povprečno vino, hiter odhod, na okusu ostane kislina. Kot, da ne bi bilo iz njegovega grozdja.
So minila leta, pa vseeno … Velikega belega 2002 sicer ne poznam oz. se ga ne spomnim in se v to ne bom mešal, je pa zelo vehementa izjava pisca (ki se tudi sicer spozna na vse), da je lahko dobil glavobol le od žvepla.
Če je šlo za mačka, bi bilo dobro upoštevat, da je maček v bistvu dehidracija in lahko nastane tudi z manjšo količino vina … pa morda s precej pršuta
Kar se pa žvepla tiče, pa njegova odsotnost v vinu niti ni povezana z biodinamično pridelavo vina, kot z njo ni povezana maceracija. Je pa seveda fino poenostavljat na tak način. Ker ni treba vedeti ničesar. Pljuneš in izpadeš pameten.
So pa s takšnimi postopki pridelave (lahko) povezani (škodljivi) biogeni amini, na katere je lahko ta ali oni gospod bolj ali manj občutljiv ali celo alergičen … In glavbobol je lahko posledica ravno biodinamično prdelabega vina. Hecno, ne?
Skratka – zadeva je nekoliko bolj večplastna in komplicirana, kot se da sodit na podlagi popitga pol litra tega ali onega vina. Bo treba vseeno malo globje … tudi v kemijo, biokemijo in podobne nekoliko egzaktnejše vede … Amapk to potem že presega nivo populizma in sodbe na podlagi enega kozarčka in nima smisla, ne …
Francl, imaš prav, glavobol po pitju vina v veliki večini primerov nastane zaradi dehidracije, ki je posledica zaužitega alkohola (in drugih zadev, seveda). Ostali vzroki so v manjšini. Žvepla pa bi moralo biti res veliko, in bi ga že na nosu zaznal…
Je pa res, da se o Movii piše v tujih revijah zanimive stvari, ki pri nas niso znane (bogve zakaj?), tudi v oktobrskem Wine Spectatorju je bilo tako. Zanima me, kaj bi na trditev, da so bili v času prejšnjega režima edina zasebna klet v državi, rekel Stanko Čurin, pa še kakšni drugi kolegi precej bližje Brdom…
Jablana, moje zgornje mnenje se je bolj nanašalo na vedno pogostejša (subjektivna) mnenja, ki jih marsikdo populistično predstavlja kot (objektivna) dejstva. Nič konkretnega nisem imel v mislih glede Movie, konec koncev ga ne poznam tako dobro. Je pa morda za pogledati povezavo http://www.revija-vino.si/blog/mm/?p=1746. Pisec je namreč očitno eden od dobro obveščenih glede ozadnja in dogajanja na slovenski vinski sceni. Med drugim pa v omenjenem zapisu (povezava) lepo pokaže, da na žalost ni treba vsega verjeti niti reviji, kot je Wine Spectator. In morda del odgovora na tvoje vprašanje leži tudi tam. Ne vem …