Šnicli
Potencialni šnicli
Saj je res, da je puranov šnicl oksimoron, ampak vseeno, kupec je kralj in če hočem puranov šnicl je to zame kos mesa, ploščate oblike, enakomerne debeline (5mm za puranje) in porcijske površine (15-20 dag?).
Današnji super purani s prsmi velikosti šunke manjšega prasca naj ne bi bili problem za rezanje šniclov, a za Sparove mesarje je to že preveč. Je sicer res, da lahko poljubno gmoto puranjih prsi s kuhinjskim kladivom raztreščiš v marmelado in jo namažeš po ponvi v popoln zresek, vendar ne vem, zakaj bi sploh moral purana mlatit, da ne omenjam, da je marmelada le iz kutin.
Tako sem iz nekaterih kosov dobil celo štiri uporabne zrezke. Ne sicer porcijske, ampak za namen so bili kar pravi. Meso kupujem samo še v kosu.
Pri Leclercu jim je šlo že prav dobro z jagnječjimi kotletki po začetnih neumnostih, pa so zamenjali mesarjevega vajenca in je tanovi začeli žagati kotlete čist na pamet, brez vsakega občutka za anatomijo. Nimam fotke, ker mi je šlo preveč na jok, ko sem jih gledal. Pojedl smo jih pa glih tko.
Saltimbocca za roštilj
Ob isti priliki je v isti mesariji mesarju uspelo odrezati 10 res tankih telečjih šniclov za variacijo saltimbocce na roštilju. Ta je sama zase res bolj primerna za masleno kopel v ponvi, ker je teletina rahlo pusta, a s posebnimi prijemi je vse mogoče. Pri saltimbocci je tako potrebno pršutu dodati rezino kr’enga sira (recimo jošta) in ga skupaj z žajbljem prepogniti v telečji šnicl. Kar nastane, učvrstiš z zobotrebcem. Na roštilju obrneš samo enkrat in ne pečeš do oglja, ampak le nekaj minut na vsaki strani. Se bo zihr speklo.
Zna kdo priporočit kakega mesarja, ki bi ob vsaki priliki in vremenu ohranil prisebnost?
