Ričet je ena redkih jedi, ki jo lahko konsistentno dobiš v zelo dobri ali celo vrhunski kvaliteti v vsaki slovenski obedovalnici, ki jo ima na jedilnem listu. Kakovost jasno niha, a tako kot pri restanmu krompirju, pečenki in goveji župi, večjih vsebinskih odstopanj ni.
Očitno so nune v svojih šolah gospodinjstva dobro poskrbele za temelje.
Takole pravi sestra Nikolina:
- 2 dl ješprenja
- kranjska klobasa
- korenček
- korenina peteršilja
- košček zelene
- srček zeljne glave
- v sezoni pest narezanega stročjega fižola
- pest graha
- paprika
- paradižnik
- 2 žlici sesekljane čebule
- lovorov list
- strt česen
- peteršilj
- sol
Prebran ješprenj namočimo in ga naslednji dan pristavimo (na ogenj). Ko zavre, vodo odlijemo. Zalijemo s svežo ali s kostno juho. K ješprenju damo kuhat na koščke narezano zelenjavo, lovorov list in kranjsko klobaso. Juha naj počasi vre, da se ješprenj in zelenjava zmehča (do uro in pol). Proti koncu kuhanja razrežemo klobaso, jo denemo v juho ter dodamo na žlici olja prepraženo čebulo in strt česen. Preden postavimo juho na mizo, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Vsled najnovejšim dognanjem molekularne kuhinje je potrebno dodati, da je za pripravo vrhunskega ričeta potreben gorski zrak z nadmorske višine nad 1.000 m. Teoretičnega ozadja sicer ne poznam, izkustveno sem se pa o tem že večkrat prepričal.
Obožujem ješprenj in vse kar je povezano z njim, tudi ričet …
a je uno na desni superca? … to namreč tudi lahko pripomore k všečnosti …
Je bla pol litrca iz pivovare Gala pri Radovljici. Mislim, da se je lepo vkomponirala v ambient in je prispevala opazni delež pri končni oceni.
Še večjega pa verjetno to, da sem pred tem zarisal kar precej vijug v svež pršič na Voglu.
Tole v bistvu ni komentar, ampak eno vprašanje, ki se nanaša na enega tvojih starejših zapisov – izkušnje s cateringom restavracije Chez Eric.
Bi mi lahko – morda kar na mejl – napisal par besed o tvojih izkušnjah z njimi. Kulinarično si že predstavljam, da je bilo špica, kako pa je bilo sodelovati z njimi, postrežba, cene? Se obeta ena poroka s cateringom in zbiramo ponudnike…
Hvala že vnaprej!
Izkušnje so samo pozitivne. Začne se pri krasnih menijih, ki jih lahko spreminjaš po želji (če se ti lušta), nadaljuje se pri zelo zelo razumnih cenah. Fleksibilni so glede pijače, ki je navadno še največji hec. Nekateri cateringi želijo prodajati svojo pijačo ali računati nerazumno visoko postrežnino za prinešeno pijačo. Pri Chez Ericu poleg menijev plačaš posebej kelnarje in se s tem razume, da strežejo in točijo kar koli jim rečeš. S tem v zvezi je povezana tudi torta, za katere razrez in strežbo drugi cateringi računajo posebej, CE to šteje pod delovne obveznosti strežbe.
Mi smo recimo iz menijev izločili sladice, ker so jih spekle mame in pri CE naročili le sadne plošče. Vino in sokove sva kupila sama, prav tako jagode k penini. Ni bil sploh noben problem. Oni prinesejo ustrezne kozarce, vrče, sklede in podobno, tako da se o vsem zmeni vnaprej.
Vse to posebej preveri pri njih, kdo ve, mogoče so spremenili politiko od takrat.
Midva sva se zmenila tako, da so prišli nekaj dni prej pogledat prireditveni prostor, kjer smo se potem dogovorili kakšne mize in stole bodo prinesli.
Na dan dogodka pridejo dovolj zgodaj (po dogovoru), da pripravijo vse potrebno. Med akcijo so bili vedno na mestu. Pravzaprav ne vem, če se nismo telepatsko sporazumevali, ker v tistih trenutkih si zaposlen z vsem mogočim, pa s CE nisva imela skoraj nobenega opravka, in je vse potekalo brez najmanjšega kiksa.
Je res, da sva tudi midva zelo nekonfliktna in da je bil koncept poroke bolj na easy, ampak tako midva kot gostje niso mogli prehvalit vsega skupaj.
Brez najmanjšega dvoma ti jih priporočam, ker ti bodo odnesli en velik del skrbi. Pa veliko sreče pri ostalih zadevah.
Hvala, Sašo!
Sliši se super, grem čim prej v akcijo!
k imenu bloga bi lahko pripisal:
~ strupena vaba za tiste, ki v pustinji medmrežja povečini stradate ~
s pripisom: *sadomazohizem zagotovljen
uživam, ko se mi ob teh fotkah cedijo sline