Jagnječji žgvacet
Mali Lošinj, turistično naselje Čikat. Po 6ih urah drgnjenja asfalta smo bili tako lačni, da nismo imeli kaj izbirat. Andraž se je že v hotelski sobi prisesal na mami, midva sva se pa prepustila receptorjevi usmeritvi do najbližje obedovalnice po imenu Diana.
Mrbit imam samo jaz predsodke pred tovrstnimi esteblišmenti, ampak mentalno sem se že pripravil na špagete bolonez. A glej glej, na jedilnem listu se preberejo razno razne kombinacije kopenskih in morskih živali, divji šparglji, tartufi in slično. Kelnar je bil ful prijazen in je usput svetoval dojenje v poznih mesecih, čeprav sta njegovi hčeri že pri pol leta mlatili jajčka, zdaj sta pa študentki.
No v glavnem, moj jagnječji frikase je bil odličen. Jest bi mu namenil sicer še pol vejice svežega rožmarina, mogoče le na krožnik za vonj, a tudi tako je bil volk sit, jagnje pa …
Kr ena malvazija je šla izjemno fajn zraven. Sveža, aromatična, krepkih barv.
Za konec si je natakar dovolil izbiro sladice, palačinke s šumskim vočem, ki so zmanjkale hitreje, kot jih je prinesel.
Ne vem, če ne bomo kar vsak dan jedli tukaj, kajti pri sosednji mizi sem slišal naročanje fužev z rakovico in divjimi šparglji, pa tudi sam se na jedilnem listu videl kar nekaj mamljivih jedi.
