Brez nadaljnega, človeku se orosijo usta ob ogledu videa.

Ampak vseen bi dodal par stvari. Najprej, takih šniclov, kot so na videu pri nas ni. Jih še nisem videl, pa vedno skrbno pogledam pri mesarjih. Nema. Ramstek na gornji fotki je bil izjemno bogato in enakomerno marmoriran in je bil verjetno najlepši kos mesa, kar sem jih kdaj kupil.

Drugič, ne vem kaj američani delajo s kravami, ampak njihovih šniclov ne morš pokvarit. Greš v supermarket, kupiš zapakiranega med stiropor in folijo, vržeš v ponev, obrneš, spečeš do konca in flikneš na krožnik. Kdaj soliš, mariniraš ali ne, je bolj ali manj vseeno. Ne morš falit.

Tretjič, posipanje začimb pred peko je problematično. Sol vleče vodo iz mesa, ga s tem suši in hkrati voda pada na oglje, da se to še bolj smodi. Pernate začimbe, kot sta timijan in origano v zmagovitem receptu, se bodo ob grilanju nad vročim ogljem upepelile in v tistem kratkem času prav dosti ne bodo dale od sebe. Mleta paprika na vročini postane grenka, prav tako česna ni dobro preveč zažigati.

Tako bi sam vseeno predlagal začinjevanje po peki, kljub Jamiejevemu prigovarjanju. Ali recimo tik pred koncem peke zgornjo, že pečeno stran, na krožniku pa še drugo.

Drugače je pri mariniranju, tipično perutnine, kjer to počneš ponavadi čez noč, da se meso prepoji z okusi, potem pa to marinado bolj ali manj obrišeš z mesa, da se ne zažiga med peko, in z njo namažeš meso recimo tik pred koncem peke, ali pred serviranjem.

Ampak tip ima kul job. Jest bi tud take šnicle peku dan za dnem.

Mi je pa zanimiv tudi najnovejši recept na sajtu in sicer mesna štruca, oz. pečenka Štefani, kot ji rečemo pri nas.

Hvala Napotu za dopolnitev. Čim neha tale aprilski dež, bo treba zapalit Webra in fliknt gor par lepo marmoriranih primerkov.