Češpov njok

Najbrž mora biti nekaj, kar žene mediteranske narode k zelo sladkim sladicam. Po mojem gre za problem obstojnosti. Putraste torte bi se stalile po 5ih metrih od slaščičarne. Potice bi se posušile, jabolčne pite pa zgnile. Kaj bi se dalo narest, kar bi zdržalo vsaj dan ali dva na temperaturah nad 30 °C?

Baklavo. Pečeno testo + orehi, vse skupaj potopljeno v gost karamelno sladek sirup. Sladkor je idealen naravni konzervans, pečeno vlečeno testo je pa tudi temperaturno obstojno, tako da baklave zdržijo precej časa. Pa dobre so ful. Enim so sicer presladke, zato jih pa ne rabiš pojesti v velikanskih količinah, ampak je dovolj ena mala baklava (eh, ena ni nobena), da pospraviš okus po čebuli v grški solati, ki si jo jedel pred tem.

Sestavine:

• 500g vlečenega testa (lahko houm mejd, lahko kupljenega, v tem primeru je še najboljši tisti iz pokrite ljubljanske tržnice, ampak ne si preveč belit glave okoli testa)
• 100g masla
• 500g sladkorja (rjavega trsnega ali belega, iz česarkoli pač)
• 200g grobo mletih ali nasekljanih orehov

Maslo stališ ravno toliko, da je tekoče. Z njim premažeš pekač. Testo, če je kupljeno, navlažiš, najlaže s čopičem, da se mu povrne elastičnost. In potem plastiš. Najprej tri plasti testa, vsakega posebej premažeš z maslom. Potreseš z orehi in preplastiš s testom, ki ga premažeš z maslom. To nadaljuješ do vrha, tako da ti na koncu ostanejo tri plasti testa in nič orehov, kajti zgornje tri plasti med seboj nimajo orehov.Tako nastalo zloženko sedaj razrežeš na poljubne pravokotnike ali trikotnike in spečeš na 175 °C. Po približno eni uri jih vzameš ven in ohladiš na sobno temperaturo.

Med tem v pol litra vode skuhaš sladkor, lahko skupaj s cimetovo skorjo, nastrgano limonino lupino in nekaj limoninega soka, ni pa nujno. Za ekstremno sladkost lahko dodaš tudi žlico ali dve medu.

Še vroč sladkorni sirup preliješ preko ohlajenih baklav in pustiš, da se namakajo, dokler zmoreš. Ko ne moreš več čakat, jih poješ.