Štruca kruha
Ne bom povedal recepta. Teh je povsod kolikor jih hočete in vsi imajo moko, vodo, kvas in sol. Jaka fora. Skor na vsaki vrečki moke imate recept. Ampak bistvo je v tehniki. Najprej v tehniki mesenja in vzahajanja, o čemer tudi ne bi zdaj in potlej v tehniki peke.
Tale filmski specimen je nastal enako kot vsi moji kruhi v zadnjem obdobju. Pečico sem napalil na 250 °C, testo za kruh zavil v dve štruci, jih položil v pomokan in na obodu naoljen ovalen EMO črn pekač, parkrat zarezal z ostrim nožem, pokril s pokrovom, vzhajal pol ure in na 220 °C pekel 30 min ter nato še 15 min brez pokrova. Ohlajanje obvezno na rešetki.
Zgleda že skoraj perverzno … bemu, kr sline dobim v ustih.
Oh, še P.S. Lepo, da si “nazaj”
pa SREČNO 2009 in še mnogo dobrih receptov in fotk na blogu 
Kaj če bi vseeno malo več povedal o tejle peki. Pišeš, da segreješ pečico na 250 stopinj, potem pa pečeš na 220? Vzhajaš nekje na toplem, potem pa suneš pekač s pokrovom vred v pečico in znižaš temperaturo, al se ta kar sama od sebe zniža, če je pečica predolgo odprta?
Se mi je zdelo, da to komu ne bo jasno, saj še meni ni, ko sem drugič prebral.
Tkole gre. Najprej segrejem pečico na 250, zvalim štruce v hladen pekač, počakam da vzhajajo, jih porinem v pečico in zmanjšam termostat na 220. Tistih 250 na začetku je zato, da se pekač čim prej segreje in začne peči kruh. Že pri samem odpiranju pečice se temperatura zniža, tako da temperatura hitro zleze na delovinh 220.
Včasih sem to počel brez vzhajanja v pekaču in je podobno dobro. V tem primeru sem prej vzhajal v namaščeni posodi z okroglimi robovi (kot bi odrezal žogi kapo) in je potem testo lepo počasi in brez drmanja zlezlo v pekač. Skorja je isto dobra, struktura pa nekoliko bolj elastična.