Ni ravno novica, da so male pekarne v nemilosti pred velepekarnami ter njihovimi prodajnimi kanali, to pa so velike trgovske verige. Velepekarne so v zadnjih nekaj letih precej ojačale nabor kruhov in z uspešnimi marketinškim akcijami spromovirale “domače” kruhe ala Jelenov, Martinov in podobno. In tako, kot so propadle male trgovine, so propadle tudi male pekarne. Ker smo vsi drveli samo še v velecentre.
Problem velikih pekarn je zelo klasičen. Skrb za profit je daleč pred skrbjo za kakovost in tukaj male pekarne niso odigrale svoje vloge in s kakovostjo pritegnile strank. Verjetno je to tudi odraz nas potrošnikov. Smo pripravljeni za dober kruh odšteti kak cent več in narediti kak korak dlje?
Prav zanimivo je pogledati statistiko velikih in malih pekarn po Evropi. Italijane na primer stereotipno asociiramo z dobro hrano in le-ti kupijo 90% kruha v malih lokalnih pekarnicah. Britanci, spet stereotipno, veljajo za kulinarično najmanj zanimivo nacijo. V malih pekarnicah nekaj entuziastov kupi simbolične 3% kruha. Tu nekje smo tudi mi. Žito obvladuje 25% trga, Pekarna Grosuplje in Mlinotest po 10% in Spar 7%.
Zamislite se nad tem, kakšen kruh jeste, potem pa pojdite do svojega najbližjega peka in zahtevajte kvaliteten kruh. Ostale pa predlagajte za namakanje v Ljubljanico.
Recent Comments