Včasih se izplača izpustiti sladoled na Poreški Rivieri in se podati v notranjost Istre, stran od obale in morja. Tja, kjer rastejo tartufi in šparglji.
Sredi poletja je navadno v notranjosti še bolj peklensko vroče kot na obali, zato je pa izven sezone toliko prijetneje v notranjosti. April, maj, september in oktober so pravi meseci za obisk.
Motovun je ravno prav oddaljen od glavnih prometnic, da ni oblegan in ravno prav blizu, da ni mrtev. Nahaja se na griču nad dolino Mirno, s fantastičnim pogledom na kraški rob ter valovito pokrajino proti jugozahodu. New York Times opisuje pokrajino kot Toskano izpred 50 let.
Morda. Iz Ameriške perspektive.
Pa saj je vseeno. Pomembno je, da je to zelo prijeten kraj za ljudi, ki so pomirjeni sami s sabo in ne potrebujejo stalnih zunanjih dražljajev za vzdrževanje zadostnega nivoja adrenalina.
In v takem stanju zavesti je potrebno vstopiti v Konobo Mondo in se prepustiti kulinaričnim užitkom. Mondo ni strašno sofisticirana restavracija, pač pa je v svojih jedeh zelo preprosta in pristna, hkrati pa z zmerno elegantnim serviranjem nasiti tudi oči.
Tole spodaj skupaj s kokošjo juho in špargljevo frtajlo sva s kruhom pomazala za 40€. Hišno belo je častil šef.
Paštica
Ramstek s tartufi v teranovi omaki
Pomarančni in mandljev semifredo
Ob naslednjem potepu po Istri se zagotovo ustavim tule. Si bom pa drznila servirati še eno priporočilo v bližnjih krajih. Ko se prebudi neustavljiva želja po svežih morskih bitjih ali najboljših kosih mesa na žaru, ne bo odveč noben kilometer do Brtonigle, kjer ob cerkvi mladi gazda toči krasno rdečo zvrst Istarska konoba. Od prvomajske škampijade, lignjijade (jadranske!), ribijade in hobotničijade naprej me še vedno spremlja steklenica krasnega domačega nežno zelenkastega olivnega olja, ki ti ga liter pa pol lepo zavijejo za domov za skromnih 10 evrčkov. Priporočam. Če še ne poznaš …
Petrula, hvala za namig.
Se zelo strinjam z opisom Konobe Mondo! In po dežju je čudovit razgled!