Pata negra
Če mislite, da je kraški pršut najboljši pršut na svetu, se zamislite nad močjo marketinga, ki vam je to leta in leta klesal v možgane. Zdaj, ko lahko gremo čez mejo brez potnega lista in brez bizarnih vprašanj ob vračanju v stilu “a mate kej za prjavt”, se da preizkusit tudi kakšen suhomesnat (ali mokromesnat) izdelek, ki ni iz domačih logov. Če ste v Italiji, se splača probat suho mesnino po imenu “bresaola”. Če ste v Španiji, potem je izlet zaman brez okušanja tace črnega pujsa, znane pod imenom pata negra. Gre za pujske, ki se po Španiji sorazmerno prosto pasejo in hranijo večinoma z želodom. Značilnost njihovega mesa je prepredenost z maščobo, ki daje mesninam bogat okus. Mesnine pa ne pridejo le v obliki pršutov (jamon iberico) pač pa tudi kot odlične paštete, kar potrjujem iz prvih ust. Tempranillo v steklenici Torres Corona se je res lepo podal poleg.








