Češpov njok

Če mislite, da je kraški pršut najboljši pršut na svetu, se zamislite nad močjo marketinga, ki vam je to leta in leta klesal v možgane. Zdaj, ko lahko gremo čez mejo brez potnega lista in brez bizarnih vprašanj ob vračanju v stilu “a mate kej za prjavt”, se da preizkusit tudi kakšen suhomesnat (ali mokromesnat) izdelek, ki ni iz domačih logov. Če ste v Italiji, se splača probat suho mesnino po imenu “bresaola”. Če ste v Španiji, potem je izlet zaman brez okušanja tace črnega pujsa, znane pod imenom pata negra. Gre za pujske, ki se po Španiji sorazmerno prosto pasejo in hranijo večinoma z želodom. Značilnost njihovega mesa je prepredenost z maščobo, ki daje mesninam bogat okus. Mesnine pa ne pridejo le v obliki pršutov (jamon iberico) pač pa tudi kot odlične paštete, kar potrjujem iz prvih ust. Tempranillo v steklenici Torres Corona se je res lepo podal poleg.

Voda, če še niste opazili, postaja vse večji problem. Začelo se je pred leti, ko smo začeli kupovati ustekleničeno za občutno večji denar, kot bi lahko pili tisto iz pipe, čeprav gre v večini primerov (Zala) za isto vodo.

Spominjam se, da se je pred davnimi leti kot prva pakirana voda na našem trgu pojavil tetra brik Ljubljanskih mlekarn s press releasom, da je voda namenjena navtikom in drugim avanturistom, ki se odpravljajo na območja brez pitne vode.

Danes je to območje brez pitne vode Porotrož in še posebej njegov kongresni center Bernardin. V njegovih satelitskih lokalčkih namreč ni mogoče dobiti vode iz špine tudi v namočeni sezoni. Menda zato, ker je voda slaba, čeprav iz iste neužitne vode brez zadržkov zmešajo limunjad in zvarijo kavo. Ni verjetno, da bi omenjena artikla delali iz ustekleničene vode. Prej obratno, plastenke najbrž sami polnijo s pipnico.

In mi budale to toleriramo, ker itak ne moremo nič, ker Ibro ve, da nimamo kam drugam na kufe in da smo po prežurani noči dehidrirani in se mu gladko jebe za zakon, ki pravi, da mora kelnar žejnemu gostu brez pardona in brezplačno postreči s kozarcem vode tudi če ta ne naroči ničesar drugega.

Bajdvej, a mislite da je kozarec, ki ga postrežejo ob ustekleničenki opran z onesnaženo pipnico ali s sterilno ustekleničenko?

V tem trenutku še ni povsem jasno ali familija Fonda prideluje piranskega ali savudrijskega brancina, ampak sam se ne oziram toliko na pravno formalno poimenovanje, kot na fino lastnost teh brancinov, da pridejo sami na dom. Zjutraj ulovljeni so za večerjo že v pečici.

Dobavijo pa tudi školjke klapavice (dagnje), sol (za peko brancina v soli, recimo), pa oljčno olje tudi (za kruh pomakat med tem ko gazda kuče razkosava pečenega brancina).

Če vam je pa to preveč friško, pa pokličte v Bofrost al pa Family frost in naročite panirane ribje palčke.

V Združenih arabskih emiratih so pričeli izdelovati sladoled iz kameljega mleka. Na voljo v čokoladnem, jagodnem in vanilijinem okusu. Menda je mleko strašno zdravo, z malo maščobe, prijazno laktointolerantnim in skratka oh in sploh.

foto: www.islamnet.it

Kamelje mleko je menda primerno tudi za druge vrste mlečnih izdelkov in tako je v nekaterih arabskih državah že mogoče kupiti camelbert in mlečno čokolado. Hmm.

V času vsesplošne blaginje, ko imamo polne riti, polne denarnice in dostop do butičnega ovčjega sira, izdelanega iz mleka ovc, krmljenih le s travo, ob dnevni shiatsu masaži in seansi osebnega duševnega pastirja, je seveda normalno, da jajce ni več podobno jajcu, ampak je edino prav, da jemo le jajca kur proste reje.

“Consumers are increasingly turning their backs on eggs from laying cage hens, which are often housed in poor conditions,” said Birks. “In turn they have embraced free-range eggs from hens living in more agreeable surroundings, while organic eggs are seen as healthier, as the hens do not come into contact with chemical fertilizers, pesticides, or hormones… British consumers are clearly looking for choices that are better for their own health, while not compromising that of the chicken.”

40% Angležev kupuje samo še jajca razpuščenih kur in oni že vedo, tako da od zdaj dalje kupujem samo še bio jajca kur v prosti reji pod kamniškimi planinami, krmljenih z biodinamično vzgojenimi glistami in koruzo (al kar pač jejo).

A kdo ve, a v McDonaldsu panirajo piščeta iz proste reje al obične? Kaj pa jajca za pohanje Chicken McNuggets, a so OK al ne?

Povezave:

• Fine Fast Food Is Just ‘Gourmeh’,Lore Sjöberg, Aug, 09, 2006, Wired News
• Free-range eggs drive UK industry growth, Sean Roach, 09/08/2006, Food Production Daily

Če je jagodni jogurt le rahlo roza, nam ni po godu. Če je notri umetno barvilo tudi vihamo nos. Tudi če je to barvilo naravnega izvora, je cel kup skeptikov, sploh če je ta naravni izvor živalski.

Žužki nam navadno kvarijo apetit, ampak, če malo razmislimo, žužki nam ne pašejo zaradi izgleda in ne zaradi okusa, saj le redki osebki lahko trdijo, da so okusili kakega žužka.

Torej, E120 je narejen iz žužka Dactylopius coccus, ki so ga že Azteki in Mayi uporabljali za barvanje blaga. E120 je postal spet popularen, ker za razliko od drugih umetnih rdečih barv ni toksičen ali kancerogen, obstaja le neka sila majhna verjetnost anafilaktičnega šoka, ki je sicer možna posledica pika insekta (ose, čebele, …), reakcija na nekatera zdravila (aspirin in druga antiinflamatorna sredstva, penicilin, …) ali hrano (arašidi, orehi, lešniki, mandlji, mleko, jajca, ribe, školke, …).

Če koga to gane, predlagam sledeče:

• nabavi si organsko vzgojeno kravo, in se odpeljita kamor še ni stopila človeška niti kravja noga, pa tudi v radiju 100km okoli ne.
• pomolzeš kravo in v mleko dodaš žlico biološko pridelanega jogurta, ki si ga prinesel s seboj. Počakaš kak teden ali dva.
• nabereš gozdne jagode in jih streseš v nastali jogurt.
• poješ in z užitkom rigneš.
• ponavljaš postopek dokler si ne pokvariš želodca ali ti ne rata dolgcajt, ker si namreč brez interneta, ali te ne zadane anafilaktični šok, ko te japanska buba piči v rit.

Povezave:

• An Insider’s Guide to Food Labels, Pallavi Gogoi, AUGUST 7, 2006, BusinessWeek Online
• Is There a Bug in Your Juice?, JANE ZHANG, January 27, 2006, The Wall Street Journal

Saj ne da bi kdo res želel packati svojo lastno super colo, ko lahko kupiš Spar, Tuš ali Mercator Colo za malenkost več kot stane voda iz pipe. Je pa zanimivo, v kaj lahko prisili multinacionalki indijsko vrhovno sodišče, ki je na podlagi analiz vzorcev, v katerih so ostanki pesticidov presegli dovoljeno vrednost 24 krat, zahtevalo razkritje vseh sestavin omenjenih pijač.

Če pomislim, v receptih najbrž ne bo pesticidov, tako da si s tem sodišče ne bo moglo pomagati. Pesticidi so kvečjemu v eni od sestavin, tako da bi morali testirati njih, da bi ugotovili od kje pesticidi.

No, Coca Cola in PepsiCo trdita, da so po njihovih meritvah stopnje pesticidov v mejah dovoljenega.

Povezave:

• India turns up the heat on Coke and Pepsi, Chris Mercer, 08/08/2006, Food Production Daily
• Coke and Pepsi told to spill secrets or face ban, Ashling O’Connor, August 05, 2006, Times Online
• Court asks Pepsi, Coke to respond, Jyotsna Singh, Friday, 4 August 2006, BBC News

Izvlečki brusnic, zelenega čaja, šumeče tablete vitamina C, koncentrat granatnega jabolka, beta karoten, selen, izvleček iz grozdnih pešk, vitamin E in drugi nadomestki naravnih antioksidantov so stran metanje denarja, kot kažejo raziskave, ki jih je povzela revija New Scientist. Ni sporno, da so antioksidanti nujni za ohranjanje zdravja, problematično je, če namesto sadja in zelenjave kombiniramo pomfri z vitaminskimi nadomestki v obliki praškov in tablet.

Predlagam torej, da poberete iz omar zgoraj omenjene super preparate, jih stresete v smeti, embalažo v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov in se v soboto odpravite na tržnico ter si s sadjem in zelenjavo narišete mavrico.

Kozarec dobrega vina čez vse to bo zagotovil ustrezno ravnovesje. Dober tek in na zdravje.

Povezave:

• Stephen Daniells, New Scientist slams antioxidant supplement benefits as ‘myth’, 04/08/2006, Food Production Daily
• Antioxidant, Wikipedia
• Lisa Melton, The antioxidant myth: a medical fairy tale, 05 August 2006, New Scientist
• Ian Johnston, Supplements ‘may damage health’, 03-Aug-06, Scotsman.com

Čebelarstvo Božnar vabi na 20. Dneve medu, ki bodo od 10. do 13. avgusta 2006 v prostorih Polhograjske graščine.

Program:

• sreda, 9. avgust :
  ob. 19. uri - ODPRTJE RAZSTAVE

• četrtek, 10. avgust :
  razstava od 10. do 18. ure

• petek, 11. avgust:
  razstava od 10. do 18. ure
  predavanji:
  • ob 17. uri : Ljudmila Bokal, spec.leks: Slovensko čebelarsko izrazje in priprava čebelarskega terminološkega slovarja
  • ob 18. uri : dr. Marija Stanonik: Čebela- žlahtna spremljevalka slovenske kulture

• sobota , 12. avgust:
  razstava od 10. do 18. ure
  delavnice:
  • od 16. do 18. ure – jam session oz. spontano risanje stripa s člani uredništva revije Stripburger in Jakobom Klemenčičem (eden od avtorjev z razstave Sekira v medu)
  • ob 16. uri : Izdelava dražgoških kruhkov pod vodstvom gospe Cirile Šmid

• nedelja , 13. avgust:
  20. MEDENA NEDELJA V POLHOVEM GRADCU
  razstava od 10. do 18. ure

V času razstave bodo potekali tudi:

• pokušina čebeljih pridelkov in izdelkov na njihovi osnovi
• peka medenjakov
• predstavitev slikanja s propolisom
• risanje z naravnimi voščenkami
• izdelava voščenih sveč
• klekljanje čebele
• točenje medu
• ugodni nakupi

Povezave:

• Čebelarstvo Božnar
• Čebelarska zveza Slovenije

Podjetni Gruzijci so v želji po izboljšanju konkurenčnosti svojih vin pričeli uporabljati precej sumljive tehnike pridelovanja, ki vključujejo barvanje, aromatiziranje, sladkanje in alkoholiziranje. Dokaz, da regulativa ni povsem brez pomena. Naj se ve kaj je vino in kaj liker.

Bolj marketinške narave je bil večletni trgovski spor med ZDA in EU, ker so ZDA uporabljale nekatera evropska imena, kot na primer chianti, EU pa ni priznavala vin, ki so bila starana namesto v hrastovih sodih, v sodih iz nerjaveče pločevine z dodatkom hrastovih ostružkov. Končni efekt je seveda isti, cena pa bistveno drugačna. Zdaj je to dovoljeno tudi v EU in Italijani, ki so tako pridelana vina poimenovali Ostržkova vina, so že predlagali parlamentu, da to prakso izrecno prepove. Spet nekaj, kar bo ohranilo visoke cene vin za enako kakovost, kot jo ponujajo tujci. Bomo videli koliko časa.

Povezave:

• Chris Mercer, Most Georgian wine is fake, says FAO, 21/07/2006, FoodProductionDaily.com
• Italians against ‘Pinocchio wine’, 2006-07-18, ANSA.it
• Pinocchio Wine & The Future of Europe, July 18, 2006, Fermentation