<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Češpov njok &#187; BioEko</title>
	<atom:link href="http://cespov-njok.com/wp/category/bioeko/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://cespov-njok.com/wp</link>
	<description>Kulinarično popotniški dnevnik</description>
	<lastBuildDate>Mon, 23 May 2011 09:19:51 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.1.2</generator>
		<item>
		<title>Pohorje Beef</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2009/05/25/pohorje-beef/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2009/05/25/pohorje-beef/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 25 May 2009 12:34:52 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/?p=434</guid>
		<description><![CDATA[Ste vedeli, da Mariborska Zveza zadrug ekološko vzreja teleta in jih trži po imenom Pohorje Beef? Zdaj veste. Prodajna mesta so v glavnem v Mariboru, se jo da pa dobiti tudi na Ljubljanski pokriti tržnici.]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Ste vedeli, da Mariborska Zveza zadrug ekološko vzreja teleta in jih trži po imenom <a href="http://www.zveza-zadrug.si/Okus_narave,708,0.html">Pohorje Beef</a>? Zdaj veste.</p>
<p><a href="http://www.zveza-zadrug.si/Prodajna_mesta,737,0.html">Prodajna mesta</a> so v glavnem v Mariboru, se jo da pa dobiti tudi na Ljubljanski pokriti tržnici.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2009/05/25/pohorje-beef/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>3</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Jajca in holesterol</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2009/02/11/jajca-in-holesterol/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2009/02/11/jajca-in-holesterol/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 11 Feb 2009 14:43:24 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/?p=359</guid>
		<description><![CDATA[Baje da jajca in holesterol niso v nobeni vzročno posledični zvezi. Vsaj trenutno stanje znanosti je tako. Je pa še nekaj drugega v zvezi s holesterolom. Baje, da se je pred časom spremenila meja, nad katero ti rečejo, da imaš povišan holesterol v krvi. Torej, ne glede na rezultate krvne analize, jejte jajca. Če vam [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Baje da <a href="http://www.guardian.co.uk/uk/2009/feb/10/eggs-diet-health-cholesterol">jajca in holesterol</a> niso v nobeni vzročno posledični zvezi. Vsaj trenutno stanje znanosti je tako.</p>
<p>Je pa še nekaj drugega v zvezi s holesterolom. Baje, da se je pred časom spremenila meja, nad katero ti rečejo, da imaš povišan holesterol v krvi.</p>
<p>Torej, ne glede na rezultate krvne analize, jejte jajca. Če vam paše.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2009/02/11/jajca-in-holesterol/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>4</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Pata negra</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2008/04/28/pata-negra/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2008/04/28/pata-negra/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 28 Apr 2008 20:34:03 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/2008/04/28/pata-negra/</guid>
		<description><![CDATA[Če mislite, da je kraški pršut najboljši pršut na svetu, se zamislite nad močjo marketinga, ki vam je to leta in leta klesal v možgane. Zdaj, ko lahko gremo čez mejo brez potnega lista in brez bizarnih vprašanj ob vračanju v stilu &#8220;a mate kej za prjavt&#8221;, se da preizkusit tudi kakšen suhomesnat (ali mokromesnat) [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><!--Mime Type of File is image/jpeg --></p>
<p><a href="http://cespov-njok.com/wp/wp-photos/20080428-143402-1.jpg"><img src="http://cespov-njok.com/wp/wp-photos/thumb.20080428-143402-1.jpg" /></a></p>
<p>Če mislite, da je kraški pršut najboljši pršut na svetu, se zamislite nad močjo marketinga, ki vam je to leta in leta klesal v možgane. Zdaj, ko lahko gremo čez mejo brez potnega lista in brez bizarnih vprašanj ob vračanju v stilu &#8220;a mate kej za prjavt&#8221;, se da preizkusit tudi kakšen suhomesnat (ali mokromesnat) izdelek, ki ni iz domačih logov. Če ste v Italiji, se splača probat suho mesnino po imenu &#8220;bresaola&#8221;. Če ste v Španiji, potem je izlet zaman brez okušanja tace črnega pujsa, znane pod imenom pata negra. Gre za pujske, ki se po Španiji sorazmerno prosto pasejo in hranijo večinoma z želodom. Značilnost njihovega mesa je prepredenost z maščobo, ki daje mesninam bogat okus. Mesnine pa ne pridejo le v obliki pršutov (jamon iberico) pač pa tudi kot odlične paštete, kar potrjujem iz prvih ust. Tempranillo v steklenici Torres Corona se je res lepo podal poleg.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2008/04/28/pata-negra/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>3</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Voda iz špine</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2007/05/21/voda-iz-spine/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2007/05/21/voda-iz-spine/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 21 May 2007 08:54:18 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/2007/05/21/voda-iz-spine/</guid>
		<description><![CDATA[Voda, če še niste opazili, postaja vse večji problem. Začelo se je pred leti, ko smo začeli kupovati ustekleničeno za občutno večji denar, kot bi lahko pili tisto iz pipe, čeprav gre v večini primerov (Zala) za isto vodo. Spominjam se, da se je pred davnimi leti kot prva pakirana voda na našem trgu pojavil [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Voda, če še niste opazili, postaja vse večji problem. Začelo se je pred leti, ko smo začeli kupovati ustekleničeno za občutno večji denar, kot bi lahko pili tisto iz pipe, čeprav gre v večini primerov (Zala) za isto vodo.</p>
<p>Spominjam se, da se je pred davnimi leti kot prva pakirana voda na našem trgu pojavil tetra brik Ljubljanskih mlekarn s press releasom, da je voda namenjena navtikom in drugim avanturistom, ki se odpravljajo na območja brez pitne vode.</p>
<p>Danes je to območje brez pitne vode Porotrož in še posebej njegov kongresni center Bernardin. V njegovih satelitskih lokalčkih namreč ni mogoče dobiti vode iz špine tudi v namočeni sezoni. Menda zato, ker je voda slaba, čeprav iz iste neužitne vode brez zadržkov zmešajo limunjad in zvarijo kavo. Ni verjetno, da bi omenjena artikla delali iz ustekleničene vode. Prej obratno, plastenke najbrž sami polnijo s pipnico.</p>
<p>In mi budale to toleriramo, ker itak ne moremo nič, ker Ibro ve, da nimamo kam drugam na kufe in da smo po prežurani noči dehidrirani in se mu gladko jebe za zakon, ki pravi, da mora kelnar žejnemu gostu brez pardona in brezplačno postreči s kozarcem vode tudi če ta ne naroči ničesar drugega.</p>
<p>Bajdvej, a mislite da je kozarec, ki ga postrežejo ob ustekleničenki opran z onesnaženo pipnico ali s sterilno ustekleničenko?</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2007/05/21/voda-iz-spine/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Piranski brancin</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2007/03/02/piranski-brancin/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2007/03/02/piranski-brancin/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 02 Mar 2007 20:28:07 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/2007/03/02/piranski-brancin/</guid>
		<description><![CDATA[V tem trenutku še ni povsem jasno ali familija Fonda prideluje piranskega ali savudrijskega brancina, ampak sam se ne oziram toliko na pravno formalno poimenovanje, kot na fino lastnost teh brancinov, da pridejo sami na dom. Zjutraj ulovljeni so za večerjo že v pečici. Dobavijo pa tudi školjke klapavice (dagnje), sol (za peko brancina v [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img src="http://www.fonda.si//upload/8/8.jpg" title="Piranski brancin" alt="Piranski brancin" align="middle" height="87" width="306" /></p>
<p>V tem trenutku še ni povsem jasno ali familija <a href="http://www.fonda.si/" title="Fonda" target="_blank">Fonda</a> prideluje piranskega ali savudrijskega brancina, ampak sam se ne oziram toliko na pravno formalno poimenovanje, kot na fino lastnost teh brancinov, da pridejo sami na dom. Zjutraj ulovljeni so za večerjo že v <a href="http://cespov-njok.com/wp/2006/11/04/zlata-ribica/" title="Zlata ribica">pečici</a>.</p>
<p>Dobavijo pa tudi školjke klapavice (dagnje), sol (za peko brancina v soli, recimo), pa oljčno olje tudi (za kruh pomakat med tem ko gazda kuče razkosava pečenega brancina).</p>
<p>Če vam je pa to preveč friško, pa pokličte v Bofrost al pa Family frost in naročite panirane ribje palčke.</p>
<p><img src="http://www.fonda.si/content/subpages/2006/11/4/image.jpg" title="Piranski zaliv" alt="Piranski zaliv" height="124" width="400" /></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2007/03/02/piranski-brancin/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Sladoled iz kameljega mleka</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/24/sladoled-iz-kameljega-mleka/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/24/sladoled-iz-kameljega-mleka/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 24 Aug 2006 15:22:00 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/2006/08/24/sladoled-iz-kameljega-mleka/</guid>
		<description><![CDATA[V Združenih arabskih emiratih so pričeli izdelovati sladoled iz kameljega mleka. Na voljo v čokoladnem, jagodnem in vanilijinem okusu. Menda je mleko strašno zdravo, z malo maščobe, prijazno laktointolerantnim in skratka oh in sploh. foto: www.islamnet.it Kamelje mleko je menda primerno tudi za druge vrste mlečnih izdelkov in tako je v nekaterih arabskih državah že [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>V Združenih arabskih emiratih so pričeli izdelovati <a href="http://www.foodproductiondaily.com/news/ng.asp?n=70076-camel-milk-ice-cream-health">sladoled</a> iz kameljega mleka. Na voljo v čokoladnem, jagodnem in vanilijinem okusu. Menda je mleko strašno zdravo, z malo maščobe, prijazno laktointolerantnim in skratka oh in sploh.</p>
<div style="text-align: center;"><a href="http://www.islamnet.it/arte/paesaggi/images/camel.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px;" src="http://www.islamnet.it/arte/paesaggi/images/camel.jpg" alt="Kamela" border="0" /></a><span style="font-size:85%;"><span style="font-style: italic;">foto:  www.islamnet.it</span></span>
</div>
<p>Kamelje mleko je menda primerno tudi za druge vrste mlečnih izdelkov in tako je v nekaterih arabskih državah že mogoče kupiti <a href="http://www.timesonline.co.uk/article/0,,2-2144073.html">camelbert</a> in <a href="http://www.scienceblog.com/cms/camel_chocolate_anyone_10453.html">mlečno čokolado</a>. Hmm.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/24/sladoled-iz-kameljega-mleka/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Razpuščene kure</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/10/razpuscene-kure/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/10/razpuscene-kure/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 10 Aug 2006 11:12:00 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/2006/08/10/razpuscene-kure/</guid>
		<description><![CDATA[V času vsesplošne blaginje, ko imamo polne riti, polne denarnice in dostop do butičnega ovčjega sira, izdelanega iz mleka ovc, krmljenih le s travo, ob dnevni shiatsu masaži in seansi osebnega duševnega pastirja, je seveda normalno, da jajce ni več podobno jajcu, ampak je edino prav, da jemo le jajca kur proste reje. “Consumers are [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>V času vsesplošne blaginje, ko imamo polne riti, polne denarnice in dostop do butičnega ovčjega sira, izdelanega iz mleka ovc, krmljenih le s travo, ob dnevni <span style="font-weight: bold;">shiatsu masaži</span> in seansi osebnega duševnega pastirja, je seveda normalno, da jajce ni več podobno jajcu, ampak je edino prav, da jemo le <span style="font-weight: bold;">jajca kur proste reje</span>.<br />
<span class="verdana11000000">
<p><a href="http://www.mtbarkerchicken.com.au/images/coop.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px;" src="http://www.mtbarkerchicken.com.au/images/coop.jpg" alt="" border="0" /></a><i>“Consumers are increasingly turning their backs on eggs from laying <span style="font-weight: bold;">cage hens</span>, which are often housed in poor conditions,”</i> said Birks. <i> “In turn they have embraced <span style="font-weight: bold;">free-range eggs</span> from hens living in more agreeable surroundings, while <span style="font-weight: bold;">organic eggs</span> are seen as healthier, as the hens do not come into contact with chemical fertilizers, pesticides, or hormones… British consumers are clearly looking for choices that are better for their own health, while not compromising that of the chicken.&#8221;</i>
</p>
<p></span>40% Angležev kupuje samo še jajca razpuščenih kur in oni že vedo, tako da od zdaj dalje kupujem samo še <span style="font-weight: bold;">bio jajca kur v prosti reji pod kamniškimi planinami, krmljenih z biodinamično vzgojenimi glistami in koruzo</span> (al kar pač jejo).</p>
<p>A kdo ve, a v McDonaldsu panirajo piščeta iz proste reje al obične? Kaj pa jajca za pohanje Chicken McNuggets, a so OK al ne?<br />
<span class="verdana11000000"></span><br />
Povezave:</p>
<ul>
<li><a href="http://www.wired.com/news/columns/0,71561-0.html">Fine Fast Food Is Just &#8216;Gourmeh&#8217;,Lore Sjöberg, Aug, 09, 2006, <span style="font-weight: bold;">Wired News</span></a></li>
<li><a href="http://www.foodproductiondaily.com/news/ng.asp?n=69742-egg-free-range-battery">Free-range eggs drive UK industry growth, Sean Roach, 09/08/2006, <span style="font-weight: bold;">Food Production Daily</span></a></li>
</ul>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/10/razpuscene-kure/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>2</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Žužki v jogurtu?</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/09/zuzki-v-jogurtu/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/09/zuzki-v-jogurtu/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 09 Aug 2006 20:00:00 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/2006/08/09/zuzki-v-jogurtu/</guid>
		<description><![CDATA[Če je jagodni jogurt le rahlo roza, nam ni po godu. Če je notri umetno barvilo tudi vihamo nos. Tudi če je to barvilo naravnega izvora, je cel kup skeptikov, sploh če je ta naravni izvor živalski. Žužki nam navadno kvarijo apetit, ampak, če malo razmislimo, žužki nam ne pašejo zaradi izgleda in ne zaradi [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Če je jagodni jogurt le rahlo roza, nam ni po godu. Če je notri <span style="font-weight: bold;">umetno barvilo</span> tudi vihamo nos. Tudi če je to barvilo naravnega izvora, je cel kup skeptikov, sploh če je ta naravni izvor <span style="font-weight: bold;">živalski</span>.</p>
<p>Žužki nam navadno kvarijo apetit, ampak, če malo razmislimo, žužki nam ne pašejo zaradi izgleda in ne zaradi okusa, saj le redki osebki lahko trdijo, da so okusili kakega žužka.</p>
<p><a href="http://www.go-oaxaca.com/imagenes/nws0405cochinilla2.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 300px;" src="http://www.go-oaxaca.com/imagenes/nws0405cochinilla2.jpg" alt="" border="0" /></a>Torej, <span style="font-weight: bold;">E120 </span>je narejen iz žužka <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Cochineal"><i>Dactylopius coccus</i></a>, ki so ga že Azteki in Mayi uporabljali za barvanje blaga. E120 je postal spet popularen, ker za razliko od drugih umetnih rdečih barv ni toksičen ali kancerogen, obstaja le neka sila majhna verjetnost <a href="http://www.sb-mb.si/uploads/media/Anafilakticni_sok.pdf">anafilaktičnega šoka</a>, ki je sicer možna posledica pika insekta (ose, čebele, &#8230;), reakcija na nekatera zdravila (aspirin in druga antiinflamatorna sredstva, penicilin, &#8230;) ali hrano (arašidi, orehi, lešniki, mandlji, mleko, jajca, ribe, školke, &#8230;).</p>
<p>Če koga to gane, predlagam sledeče:</p>
<ul>
<li>nabavi si <span style="font-weight: bold;">organsko vzgojeno kravo</span>, in se odpeljita kamor še ni stopila človeška niti kravja noga, pa tudi v radiju 100km okoli ne.</li>
<li>pomolzeš kravo in v mleko dodaš <span style="font-weight: bold;">žlico biološko pridelanega jogurta</span>, ki si ga prinesel s seboj. Počakaš kak teden ali dva.
</li>
<li>nabereš <span style="font-weight: bold;">gozdne jagode</span> in jih streseš v nastali jogurt.</li>
<li>poješ in z užitkom rigneš.
</li>
<li>ponavljaš postopek dokler si ne pokvariš želodca ali ti ne rata dolgcajt, ker si namreč brez interneta, ali te ne zadane anafilaktični šok, ko te <span style="font-weight: bold;">japanska buba</span> piči v rit.
</li>
</ul>
<p>Povezave:</p>
<ul>
<li><a href="http://www.businessweek.com/bwdaily/dnflash/content/aug2006/db20060807_789872.htm">An Insider&#8217;s Guide to Food Labels, Pallavi Gogoi, AUGUST 7, 2006, <span style="font-weight: bold;">BusinessWeek Online</span></a></li>
<li><a href="http://online.wsj.com/public/article_print/SB113833159673257881-7aQTK755ykjASE3hGnfjQrjZlSk_20060203.html">Is There a Bug in Your Juice?, JANE ZHANG, January 27, 2006, <span style="font-weight: bold;">The Wall Street Journal</span></a></li>
</ul>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/09/zuzki-v-jogurtu/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>2</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kmalu znan recept Coca Cole in Pepsija</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/08/kmalu-znan-recept-coca-cole-in-pepsija/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/08/kmalu-znan-recept-coca-cole-in-pepsija/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 08 Aug 2006 12:53:00 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/2006/08/08/kmalu-znan-recept-coca-cole-in-pepsija/</guid>
		<description><![CDATA[Saj ne da bi kdo res želel packati svojo lastno super colo, ko lahko kupiš Spar, Tuš ali Mercator Colo za malenkost več kot stane voda iz pipe. Je pa zanimivo, v kaj lahko prisili multinacionalki indijsko vrhovno sodišče, ki je na podlagi analiz vzorcev, v katerih so ostanki pesticidov presegli dovoljeno vrednost 24 krat, [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Saj ne da bi kdo res želel packati svojo lastno super colo, ko lahko kupiš Spar, Tuš ali Mercator Colo za malenkost več kot stane voda iz pipe. Je pa zanimivo, v kaj lahko prisili multinacionalki indijsko vrhovno sodišče, ki je na podlagi analiz vzorcev, v katerih so ostanki pesticidov presegli dovoljeno vrednost 24 krat, zahtevalo razkritje vseh sestavin omenjenih pijač.</p>
<p><a href="http://www.lucidcafe.com/library/95aug/warhol.html"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 400px;" src="http://www.delmar.edu/socsci/Faculty/Stone/HIST1302/images/Warhol,%20Green%20Coca-Cola%20Bottles.jpg" alt="" border="0" /></a>Če pomislim, v receptih najbrž ne bo pesticidov, tako da si s tem sodišče ne bo moglo pomagati. Pesticidi so kvečjemu v eni od sestavin, tako da bi morali testirati njih, da bi ugotovili od kje pesticidi.</p>
<p>No, Coca Cola in PepsiCo trdita, da so po njihovih meritvah stopnje pesticidov v mejah dovoljenega.</p>
<p>Povezave:</p>
<ul>
<li><a href="http://www.foodproductiondaily.com/news/ng.asp?n=69694-pepsi-coke-pesticides-india">India turns up the heat on Coke and Pepsi, Chris Mercer, 08/08/2006, <span style="font-weight: bold;">Food Production Daily</span></a></li>
<li><a href="http://www.timesonline.co.uk/article/0,,25689-2299363,00.html">Coke and Pepsi told to spill secrets or face ban, Ashling O&#8217;Connor, August 05, 2006, <span style="font-weight: bold;">Times Online</span></a></li>
<li><a href="http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/5244686.stm">Court asks Pepsi, Coke to respond, Jyotsna Singh, Friday, 4 August 2006, <span style="font-weight: bold;">BBC News</span></a>
</li>
</ul>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/08/kmalu-znan-recept-coca-cole-in-pepsija/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Mit o antioksidantih</title>
		<link>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/04/mit-o-antioksidantih/</link>
		<comments>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/04/mit-o-antioksidantih/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 04 Aug 2006 20:19:00 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sašo</dc:creator>
				<category><![CDATA[BioEko]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://cespov-njok.com/wp/2006/08/04/mit-o-antioksidantih/</guid>
		<description><![CDATA[Izvlečki brusnic, zelenega čaja, šumeče tablete vitamina C, koncentrat granatnega jabolka, beta karoten, selen, izvleček iz grozdnih pešk, vitamin E in drugi nadomestki naravnih antioksidantov so stran metanje denarja, kot kažejo raziskave, ki jih je povzela revija New Scientist. Ni sporno, da so antioksidanti nujni za ohranjanje zdravja, problematično je, če namesto sadja in zelenjave [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Izvlečki brusnic,  zelenega čaja, šumeče tablete vitamina C, koncentrat granatnega jabolka, beta karoten, selen, izvleček iz grozdnih pešk, vitamin E in drugi nadomestki naravnih antioksidantov so stran metanje denarja, kot kažejo raziskave, ki jih je povzela revija New Scientist. Ni sporno, da so antioksidanti nujni za ohranjanje zdravja, problematično je, če namesto sadja in zelenjave kombiniramo pomfri z vitaminskimi nadomestki v obliki praškov in tablet.</p>
<p><a href="http://cespov-njok.com/wp/wp-content/uploads/blogger/blogger/665/443/1600/IMG_6231.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer;" src="http://cespov-njok.com/wp/wp-content/uploads/blogger/blogger/665/443/400/IMG_6231.jpg" alt="" border="0" /></a>Predlagam torej, da poberete iz omar zgoraj omenjene super preparate, jih stresete v smeti, embalažo v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov in se v soboto odpravite na tržnico ter si s sadjem in zelenjavo narišete mavrico.</p>
<p>Kozarec dobrega vina čez vse to bo zagotovil ustrezno ravnovesje. Dober tek in na zdravje.</p>
<p>Povezave:</p>
<ul>
<li><a href="http://www.foodproductiondaily.com/news/ng.asp?n=69640-antioxidants-vitamin-e-beta-carotene">Stephen Daniells, New Scientist slams antioxidant supplement benefits as &#8216;myth&#8217;, 04/08/2006, Food Production Daily</a></li>
<li><a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Antioxidant">Antioxidant, Wikipedia</a></li>
<li><a href="http://www.newscientist.com/channel/health/mg19125631.500-the-antioxidant-myth-a-medical-fairy-tale.html">Lisa Melton, The antioxidant myth: a medical fairy tale, 05 August 2006, New Scientist</a></li>
<li><a href="http://news.scotsman.com/scitech.cfm?id=1123902006">Ian Johnston, Supplements &#8216;may damage health&#8217;, 03-Aug-06, Scotsman.com</a></li>
</ul>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://cespov-njok.com/wp/2006/08/04/mit-o-antioksidantih/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

