Češpov njok

V nedeljo, 27. maja in v ponedeljek, 28. maja se ima na Dvorcu Zemono zgoditi zanimiv vinsko kulinarični dogodek. Seznam gostujočih vinarjev, gostincev in pokroviteljstvo Revije Vino obetajo visok nivo prireditve in zanimivo minglanje med vinsko kulinaričnimi znalci. Pričakujemo lahko degustacije Vipavskih vin, pokušine tradicionalnih Vipavskih jedi ter spajanje tradicije in inovativnosti, s člani Jeunes Restaurateurs d’Europe-Slovenia:

• Tomaž Kavčič, Pri Lojzetu, dvorec Zemono
• Ana Roš, Hiša Franko, Kobarid
• Manuela Kocijan, Gostilna Apolonia, Šmarje
• Gašper Čarman, Gostilna pri Danilu, Škofja Loka

ter

• Matej Tomažič, Majerija, Slap
• Emanuele Scarello, (Michelinova zvezdica) Agli Amici, Udine.

Program prireditve:

Program za nedeljo, 27. maj:
11.00 – 20.00 Degustacije vin Vipavskih vinarjev.
11.00 – 20.00 Revija Vino – degustacija vin Vipavske doline iz prejšnjega stoletja
15.00 uri: Slovesno odprtje festivala
16.00 uri: Andreja Škvarč, Vinorodni okoliš Vipavska dolina
16.30 uri: mag. Slavica Plahuta, Tipične vipavske jedi
17.00 uri: Okusi Vipavske doline
Dajana Strgar, GIZ Vipavske mesnine
Nataša Marc, GIZ Nanoški sir
17.30 uri: Gašper Čarman, Primeren kozarec za vino zelen
18.00 uri: Nagradno žrebanje
18.15 uri: dr. Miran Vodopivec, Vina Konzorcija Zelen, letnik 2006

Program za ponedeljek, 28. maj:
11.00 – 20.00 Degustacije vin Vipavskih vinarjev.
11.00 – 20.00 Revija Vino – degustacija vin Vipavske doline iz prejšnjega stoletja
15.00 uri: Kulinarika - tradicija in inovativnost:
• vsi 4 člani Jeunes Restaurateurs d’Europe Slovenia - skupaj z vami: Tomaž Kavčič, Pri Lojzetu, dvorec Zemono, Ana Roš, Hiša Franko, Kobarid, Manuela Kocijan, Gostilna Apolonia, Šmarje, Gašper Čarman, Gostilna pri Danilu, Škofja Loka.
• Matej Tomažič, Majerija, Slap
• Emanuele Scarello, (Michelinova zvezdica) Agli Amici, Udine,
Moderator: Toni Gomišček

Več »

Zdajle je ravno pravi čas, da začnete biciklat in se natrenirate za vsakoletni Praznik Češenj, ki se vsako leto zgodi v Brdih (tokrat med 6. in 9. junijem). Lahko se pa tudi peš sprehodite po Brdih. Organizirano. Ali pa v trojkah zaigrate fuzbal. Lahko se pa le bašete s češnjami in ugotavljate, katero briško vino gre najbolje k češnjam.

48. Slovenske vinske zgodbe se bodo zgodile v torek, 6. marca 2007, ob 20. uri

v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.

Tokrat bomo prekršili vsa pravila. Začeli bomo na sladkem koncu in končali pri najbolj naravno suhi penini. Izkušnja bo dvojna, saj je težje spoznati kakovost, ko se vsebnost sladkorja v vinu zmanjšuje. Poleg tega bomo izkusili, da je vpliv različnih kozarcev na zaznavo sloga odločilen. Zaradi spremenjenih senzoričnih značilnost penin, ki postajajo vedno bolj »resne« in pri katerih raztopljen CO2 še zdaleč ni edini kriterij za kakovost, se ob novih modnih trendih v zadnjem letu pojavlja želja, da penine postrežemo v kozarcih za mirna vina.

Degustacijo s komentarji pod okriljem Vinske družbe Slovenije, d.o.o bosta tokrat vodila Dušan Brejc in Miha Istenič.

Na voljo je omejeno število sedežev za vstopnino 7,09 EUR, ki jo poravnate pri blagajni Cankarjevega doma.

Danes ob 18:30 bo v Francoskem kulturnem centru na Bregu 12 predstavljen program vinskih aktivnosti, ki ga Ilirci načrtujejo za letos.

Menda je zaželjeno morebitno udeležbo potrditi na elektronski naslov clubillyriens@yahoo.com.

Burgundci trdijo, da modri pinot solidno uspeva le pri njih in da ni šans, da bi se lahko kakšna lega po svetu kosala z njihovimi legami. Ampak matr so naši vinogradniki trmasti. Skoraj vsak ima vsaj par trt zasajenih. Iz inata.

Danes se zategnite v Maribor v vinoteko Rožmarin, preizkusite tri neburgundske modre pinote in mi povejte, a so za kej ali ne:

• Modri pinot, Joannes - Protner, Malečnik, suho, 2003
• Modri pinot, Marjan Simčič, Medana, suho, 2004
• Pinot Noir Reserve, Montana, Marlborough, suho

Fois gras so posebej debela in mastna gosja (4% proizvodnje) ali račja (96% proizvodnje) jetrca. S postopkom prisilnega hranjenja dosežejo, da se jetra omastijo za 6 do 10 krat.

Francozi, ki so prvi prišli na to idejo, potem ko so opazili, da se račkam in goskam jetrca sama od sebe povečajo pred zimsko migracijo, pojedo letno 19,000 ton teh slastnih jeter, kar znese približno 81% svetovne proizvodnje (78,5% pridelajo sami).
Več »

Po pingvinu, odprti pisarni in drugih odprtokodnih projektih, smo dobili zdaj tudi odprto kuhinjo, v obliki priloge Nedela. Reklama v prejšnji številki je vzbudila zanimanje. Le kaj to bo. Zametek nove (lahko bi rekel tudi prve) kulinarične revije na slovenskem? Morda spin-off prehrambnih vsebin drugih Delovih izdaj?

A footnote v tej novi prilogi pove vse: “oglasna priloga”. Tako da bo nakup revije La Cucina Italiana še vedno ostal del mesečnega obreda.

foto: FreeApproved

V hribih je ful snega in če koga še ni ganilo, naj obišče Festival gorniškega filma, ki bo potekal v Cankarjevem domu med 7. in 10. februarjem.

Tule najdete dva trailerja za dva filma:

• Powder Hunters (Lovci na pršič), 45 min, sobota, 10. 2. ob 15. uri, CD
  Kamera in režija: Anže Čokl, freeapproved team
  Koncept in montaža: Boštjan Virc
• Kraljestvo oblakov, 45 min, sreda, 7. 2. ob 15. uri, CD
  Kamera in režija: Anže Čokl
  Montaža in koncept: Boštjan Virc

Navadno pije človek vino zmešano s Fanto ob čipsu, ne? Ali pa kuhanega, s cimetom, klinčki in limono ob jabolčnem štrudlu.

Ampak letnik 2006 bo menda res odličen, ko ga bodo iz barikov pretočili v buteljke in bo še malo odležal, tako da bi se bilo vredno malo potruditi pri izbiri scenografije ob uživanju teh vin.
Več »

Ostriž je ena sladkovodna riba, menda kriva za razpad družbe, prostitucijo in trgovino z orožjem.

Ribica, ki tehta do 200 kg, poje vse kar vidi. Razširjena je v rekah in jezerih Afrike južno od Sahare. To ribo so naselili tudi tam, kjer je originalno ni bilo. Na primer v Viktorijino jezero. Ker je to največje jezero v Afriki in po površini drugo največje jezero na svetu, je bilo tu dovolj prostora, da so se ostriži razrasli do neslutenih razsežnosti in usput pospravili kar nekaj vodnih živali do izumrtja. Survival of the fittest, pač.

In ker je bilo naenkrat ostrižev v izobilju, so jih pričeli loviti v komercialne namene in izvažati po svetu. Recimo v naš Leclerc, Spar in Mercator. In to je ene obogatelo, druge pa pahnilo v revščino, kot se po navadi zgodi pri hitrih menjavah ritma življenja.
Več »