Češpov njok

Ko je vroče, si imel do pred kratkim omejene možnosti glede vina. Najočitnejša je špricer. Čeprav, to meni ne gre po grlu. Če že hočem balončke, naj bodo v obliki penine. Rosé vina so podoben hec. Rdečega vina pri poletni sobni temperaturi ne moreš piti, zato pa veliko laže piješ iz rdečega grozdja narejeno lahko sveže in predvsem hladno postreženo vino. Zahodni sosedje imajo še razne vivace, frizzante in spumante variacije, ampak pustimo to njim.

V New Yorku so si izmislili novo variacijo na temo vina, vinski sladoled. Na voljo je v okusih Peach White Zinfandel, Red Raspberry Chardonnay in Cherry Merlot. Lizi lizi, happy happy. Ampak le z osebno izkaznico, ki kaže na ustrezno zrelost in razsodnost, kajti sladoledi vsebujejo 5% alkohola. Juhej.

Bil je lep sončen dan, kot nalašč za obisk vinograda. Da se ne bi podajali v neznano povsem na slepo (pa še z otrokom), vprašamo za nasvet v informacijski pisarni za turiste, vendar razen karte vinarij v regiji Penedes ter avtobusnega voznega reda ne dobimo prav nič. Pa nič, gremo potem v Torres, tam zihr vedo kaj počet s turisti, pa še blizu Vilafranca de Penedes je, tako da se da s taksijem zategnit. In res. Pokličemo, si rezerviramo termin, izberemo jezik vodičke in par ur kasneje že sedimo pred filmskim platnom in poslušamo, kako je družina Torres leta in leta z žuljavimi rokami gradila ta industrijski kompleks. To namreč ni več romantična vinarija sredi trt, pač pa skupina gigantskih predelovalnih, polnilnih in skladiščnih hal. Po filmčku sledi vožnja z vlakcem med in skozi hale. Peljejo te tudi v klet, kjer spet na filmu kažejo kako so super fajn in za grand finale celo pokažejo nekaj pravih sodov. Usput povedo še, da so ekološki, da ne uporabljajo pesticidov in herbicidov in da nekaj elektrike pridobijo iz sončnih celic. In čisto na koncu sledi degustacija vina, pa ne Mas la Plana, njihove top linije, pač pa Coronas, ki v trgovini stane nekaj čez 4€ za buteljko in sem jo celo zdegustiral že prejšnji dan. Ampak ni kej, zadevo majo speglano v nulo. Vprašal sem se le, zakaj ne grem nikdar pogledat proizvodnje kislih kumaric v Kamniški Eti, ki so prav tako dobre in celo vrhunske, tako kot vina Torres. Tudi teta Eta je podobno kot ata Torres z velikimi napori in odrekanji ustvarila današnji imperij. Teta Eta je bila tako revna, da si v recesiji ni mogla več privoščit kislih kumaric in je zato iz teglcev na balkonu zmetala begonije in zasadila kumarice, ki jih je potem vložila v kozarce in zobala v hladnih zimskih večerih. Glas o izjemnih kumaricah se je razširil med sosedami, kar je vzpodbudilo teto Eto, k najemu njive, na kateri je pričela s proizvodnjo kumaric za prodajo. Leta so minevala, prodaja odličnih kislih kumaric je rasla in kmalu je teta Eta zaposlovala že lep del kamniškega življa, ki se je prav s pomočjo tete Ete izkopal iz revščine. Po vojni je teta Eta združila delo v samoupravnem obratu za predelavo kislih kumaric in prodajo ter proizvodnjo razširila še na bratske republike, ki so odprtih rok sprejele odlične kisle kumarice tete Ete. Po osamosvojitvi je teta Eta v samostojni Sloveniji konsolidirala upravljanje družbe z menedžerskim odkupom, ki je teti Eti omogočil tudi prodor na tuje trge ter hkrati širjenje pridelave kumaric v kraje z najboljšimi klimatskimi pogoji, kot je na primer nasad na vulkanskih pobočjih na otočju Vanuatu, kjer v neokrnjeni naravi rastejo najbolj hrustljave kumarice na svetu. Gric gric.

Tudi Štajerci se ne dajo. Ali so njihovi marketinški nameni res iskreni, lahko preverite v Mariborskem Rožmarinu, kjer bodo Protnerjevi v četrtek, 14.6. dali na poizkus naslednji cvet svoje ponudbe:

• Rumeni muškat 2006, Joannes Protner
• Non + ultra 2006, Joannes Protner
• Renski rizling 2004, Joannes Protner

V vinariji Vinakoper so pojačali marketinške aktivnosti po Sloveniji. Konkurenca pritiska, primorci pa so očitno vse slabši vinopivci. Upam, da ne na račun Red Bullov in podobnih bedarij. Če torej kdo še ne ve, da v Vinakoper delajo prav fajn vinca ter da jih polnijo tudi v buteljke in ne samo v 10 litrske plastenke na vinopumpi, se ponuja prilika za brezplačen kozarček ali dva to sredo, 13.6. v Dvornem baru v Ljubljani.

Na ogled, vonjanje in okušanje bodo postavili:

• Malvazija Capris 2005, Vinakoper
• Refošk Capris 2006, Vinakoper
• Sladki muškat 2006, Vinakoper

Če še ni bilo dovolj vina na Okusih Vipavske in bo po Ljubljanski prireditvi Moje vino še vedno občutiti pomanjkanje znanja o vinu, je takoj v nedeljo, 3. junija 2007 priložnost za izpopolnjevanje na Dnevih odprtih kleti v Brdih.

Seznam vinarjev je obsežen, tako da bo potešena vsakovrstna radovednost.

V nedeljo, 27. maja in v ponedeljek, 28. maja se ima na Dvorcu Zemono zgoditi zanimiv vinsko kulinarični dogodek. Seznam gostujočih vinarjev, gostincev in pokroviteljstvo Revije Vino obetajo visok nivo prireditve in zanimivo minglanje med vinsko kulinaričnimi znalci. Pričakujemo lahko degustacije Vipavskih vin, pokušine tradicionalnih Vipavskih jedi ter spajanje tradicije in inovativnosti, s člani Jeunes Restaurateurs d’Europe-Slovenia:

• Tomaž Kavčič, Pri Lojzetu, dvorec Zemono
• Ana Roš, Hiša Franko, Kobarid
• Manuela Kocijan, Gostilna Apolonia, Šmarje
• Gašper Čarman, Gostilna pri Danilu, Škofja Loka

ter

• Matej Tomažič, Majerija, Slap
• Emanuele Scarello, (Michelinova zvezdica) Agli Amici, Udine.

Program prireditve:

Program za nedeljo, 27. maj:
11.00 – 20.00 Degustacije vin Vipavskih vinarjev.
11.00 – 20.00 Revija Vino – degustacija vin Vipavske doline iz prejšnjega stoletja
15.00 uri: Slovesno odprtje festivala
16.00 uri: Andreja Škvarč, Vinorodni okoliš Vipavska dolina
16.30 uri: mag. Slavica Plahuta, Tipične vipavske jedi
17.00 uri: Okusi Vipavske doline
Dajana Strgar, GIZ Vipavske mesnine
Nataša Marc, GIZ Nanoški sir
17.30 uri: Gašper Čarman, Primeren kozarec za vino zelen
18.00 uri: Nagradno žrebanje
18.15 uri: dr. Miran Vodopivec, Vina Konzorcija Zelen, letnik 2006

Program za ponedeljek, 28. maj:
11.00 – 20.00 Degustacije vin Vipavskih vinarjev.
11.00 – 20.00 Revija Vino – degustacija vin Vipavske doline iz prejšnjega stoletja
15.00 uri: Kulinarika - tradicija in inovativnost:
• vsi 4 člani Jeunes Restaurateurs d’Europe Slovenia - skupaj z vami: Tomaž Kavčič, Pri Lojzetu, dvorec Zemono, Ana Roš, Hiša Franko, Kobarid, Manuela Kocijan, Gostilna Apolonia, Šmarje, Gašper Čarman, Gostilna pri Danilu, Škofja Loka.
• Matej Tomažič, Majerija, Slap
• Emanuele Scarello, (Michelinova zvezdica) Agli Amici, Udine,
Moderator: Toni Gomišček

Več »

Vinskih dogodkov v zadnjih časih kar mrgoli. Kar poglejte koledar na desni. Fajn. Vinarji so spoznali, da je velikost njihovih avtov premo sorazmerna z ustvarjeno dodano vrednostjo in da je le-ta zelo majhna pri odprtih vinih.

In tako je Slavi zaprla Ericovo jedilnico za en večer in jo spremenila v vinsko sirarski sejem. Vinarji so prišli v krepki zasedbi (Ščurek, Kristalvin, Prinčič, Rojac, Kupljen, Steyer, Joannes Protner), čeprav so se nekateri med njimi kasneje počutili kot prodajalci češenj. Ni lahko vina prodajat.

Tudi degustirati ga ni ajnfoh. Požirek za požirkom krožiš od enega do drugega in na konci se ti fino vrti v glavi, tudi če zalivaš z vodo, grickaš kanapejčke in nabadaš Orešnikove sirčke.

Tile sirčki iz mleka Orešnikovih koz so sploh klasa zase. Je nekaj drugega kot Maksi Special in podobni “generični” siri. Ni da bi opisoval. Je treba it na njihov štant na tržnico in pikat, ter kupit.

Kaj je manjkalo? Povezava med siri in vinom. Na srečo se je med mizami vil tudi Jože Rozman iz revije Vino in povezal datlje s svežim sirom ter Protnerjev renski rizling. Prepričan sem, da bi se dalo ustvariti še kakšen prav tako uspešen par in s tem dati prireditvi še neko drugo dimenzijo.

V vsakem primeru samo pozdravljam take dogodke. So mnogo boljši kot tisti v Dvornem Baru, kjer bi moral pred vrati stati varnostnik, ki bi podobno kot pred diskotekami ločil goste na lepe in grde, v tem primeru pač na vinopivce in fanta-merlot/đus-vodka drinkerje. Sem bil enkrat tam na Vinakoper dogodku, ki so ga spremljali Žigante tartufi (namig za Slavi), in sta se fanta res potrudila in prodala kup enih zgodb tudi mladini v kotu, ki je prišla not z Mercator vrečko Fante, merlota (mislim da prav Vinakoper, a s taspodnje police).

Vinskim zgodbam v CD-ju pa manjka malo družabne komponente. Tam smo resni, sedimo, smo lepi in pametni, poslušamo, kimamo, ovijamo in nagibamo. In gremo domov. Ali pa v Enoteko na Nazorjevi. Do Dam Bara v NG ali Rožmarina v MB je čist predaleč.

Slavi, čakamo sobotne dogodke na Ericovi terasi.

48. Slovenske vinske zgodbe se bodo zgodile v torek, 6. marca 2007, ob 20. uri

v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.

Tokrat bomo prekršili vsa pravila. Začeli bomo na sladkem koncu in končali pri najbolj naravno suhi penini. Izkušnja bo dvojna, saj je težje spoznati kakovost, ko se vsebnost sladkorja v vinu zmanjšuje. Poleg tega bomo izkusili, da je vpliv različnih kozarcev na zaznavo sloga odločilen. Zaradi spremenjenih senzoričnih značilnost penin, ki postajajo vedno bolj »resne« in pri katerih raztopljen CO2 še zdaleč ni edini kriterij za kakovost, se ob novih modnih trendih v zadnjem letu pojavlja želja, da penine postrežemo v kozarcih za mirna vina.

Degustacijo s komentarji pod okriljem Vinske družbe Slovenije, d.o.o bosta tokrat vodila Dušan Brejc in Miha Istenič.

Na voljo je omejeno število sedežev za vstopnino 7,09 EUR, ki jo poravnate pri blagajni Cankarjevega doma.

Danes ob 18:30 bo v Francoskem kulturnem centru na Bregu 12 predstavljen program vinskih aktivnosti, ki ga Ilirci načrtujejo za letos.

Menda je zaželjeno morebitno udeležbo potrditi na elektronski naslov clubillyriens@yahoo.com.

V Nedelu je Tomaž Sršen spljuval slovenske cabernet sauvignone v nulo, češ da ta sorta pri nas uspeva bolj švoh in da sta edina pitna Dušan Kristančič 2003 in Brič 2001.

Ampak povsem tako ne more biti, kajti CS najdemo v nekaterih prav uspešnih, že kar zvezdniških zvrsteh. Ne bom niti našteval. V teh primerih najbrž merlot, ki precej uspešno raste povsod, in hrastov sod naredita svoje.

V Provinu je te dni (navadno to traja več tednov) na pokušino dan lep in reprezentativen izbor slovenskih cabernet sauvignonov ter sivih pinotov, tako da bi bil skoraj greh ne priti na pokušino in se prepričati na lastne oči, nos in usta.

Sivi pinot:

• Ščurek Stojan
• Kristančič Dušan
• Jakončič Aljiša
• Ipavec Roman
• Kupljen Jeruzalem
• Valdhuber Mirč
• Dveri Pax
• Batič Ivan
• Steyer Danilo
• Dolfo

Cabernet sauvignon:

• Lisjak Boris
• Kristančič Dušan
• Vinakoper
• Klet Brda
• Cigoj Jordan
• Štoka Primož
• Širca Kodrič
• Dolfo
• Santomas