9. 2. 2007

Modri pinot

Burgundci trdijo, da modri pinot solidno uspeva le pri njih in da ni šans, da bi se lahko kakšna lega po svetu kosala z njihovimi legami. Ampak matr so naši vinogradniki trmasti. Skoraj vsak ima vsaj par trt zasajenih. Iz inata.

Danes se zategnite v Maribor v vinoteko Rožmarin, preizkusite tri neburgundske modre pinote in mi povejte, a so za kej ali ne:

  • Modri pinot, Joannes - Protner, Malečnik, suho, 2003
  • Modri pinot, Marjan Simčič, Medana, suho, 2004
  • Pinot Noir Reserve, Montana, Marlborough, suho

6. 2. 2007

Steyer Mark Cuvée

Steyer Mark Cuvée 2003Steyer Mark Cuvée 2003

Saj ne da bi bil v resnici sposoben določiti od kje je vino in kaj je. Ali pa iz katere lege in katerega letnika. No, kak atribut že, a tole je bil čisti uzaludni pokušaj. Da bi rdeče vino prišlo iz Podravja, je že kar redkost. Prav dosti si jih ne morem priklicati v spomin. Kak modri pinot že, kaj dosti drugega pa niti ne. Sploh pa ne tako polnega kot je tole.

Ampak Danilo Steyer zna delati vina. Od bricev se je naučil, da lahko prodaš vino tudi izven svojega rajona, če se potrudiš pri pridelavi in promociji. In se je potrudil. 12 hektarov vinogradov na pobočjih Plitvičkega in Aženskega vrha je zasadil z dišečim tramincem, chardonnayem, sivim pinotom, renskim rizlingom, sauvignonom, rumenim muškatom, laškim rizlingom, belim pinotom ter modrim pinot in zweigeltom.

Saj vsega mu ne bi bilo treba nasaditi, ampak, saj nam ni treba vsega piti, če nam ne paše. Danilova paradna disciplina so dišeči traminci, tudi v peninski in barikirani varianti.

Kombinacija modrega pinota in zweigelta imenovana Steyer Mark Cuvée 2003, ki se je znašla na moji mizi, je prav zanimivo lepo pitno vino. Polovica vina je bila barikirana v novih, druga polovica pa v starejših hrastovih sodih.

Glede na to, da ni nobene javne degustacije na vidiku, se bo treba kar povabiti k Danilu na sprehod po njegovih vinih.

15. 1. 2007

Dveri-Pax

Dveri-Pax, Admund 2004Dveri-Pax, Admund 2004

O vinarstvu Dveri-Pax je bilo zadnje čase kar dosti slišati. Tudi od preverjenih vinopivcev in ne samo zaradi njihovega agresivnega marketinga.
Več »

27. 12. 2006

Pajčevina

Pa pejmo pogledat, kako je s tem zorjenjem vina v plesnivih in s pajčevinami prepredenih vinskih kleteh. Vinska družba Slovenije vabi na 46. Vinske zgodbe, ki se bodo zgodile v torek, 9. januarja 2007 ob 20h v Klubu Cankarjevega doma. Dušan Brejc in enologinja Cvetka Sakelšek bosta predstavila arhiv Ormoške vinske kleti.

Arhivska vina v slovenski gastronomiji nimajo pravega mesta. To preprosto pomeni, da vin ne razumemo. Ker je večina teh vin na sladki strani in jim že za to zmanjšamo pomen. Premalo pa se zavedamo, da s staranjem sladkor izgubi svojo “težo” in da lahko 20 let stara pozna trgatev sauvignona spremlja dimljeno postrv. Ormoška klet hrani imenitne letnike, vse od 1956 leta naprej, skupaj okoli 300 tisoč steklenic. Pred nami bo nekaj zvezdniških letnikov, med njimi tudi beli burgundec iz leta …

Na voljo je omejeno število sedežev za vstopnino 7,09 EUR (1.700,00 SIT), ki jo poravnate pri blagajni Cankarjevega doma.

15. 12. 2006

Seminar “Poznavanje vina”

Vir: Mladina Diareja

Vinska šola Belvin organizira že 22. seminar z naslovom Poznavanje vina. Seminar bo potekal 9. in 16. januarja med 18:00 in 21:15.
Več »

8. 12. 2006

Kako nastane vino?

Iz vodiča “Kako preživeti vojno v Bosni?” povzemam tale recept za vino:

Potrebščine:

  • ½ kg sladkorja
  • 5 l prevrete vode
  • ½ kg riža
  • 1 zavojček kvasa
  • 10 cl alkohola ali 20 cl ruma

V kanistru zmešaj vse naštete sestavine. Hermetično zapri. 10 dni kasneje prelij nastalo vino skozi kavni filter.

7. 12. 2006

Vino v šolah

V Evropi je še kar preveč vina. Poskusi s prisilnimi destilacijami in krčenjem vinogradov niso bili uspešni. Še vedno sicer ne vem, kaj je narobe s tem, da vinopivci kupujemo vino ceneje, kot bi ga, če bi bilo vina manj. Meni se sploh ne zdi prepoceni.

Ampak, če se v EU s tem ukvarjajo, bo že problem. In Francozi so ugotovili, da morajo povečati povpraševanje. In to najbolje narediš tako, da vzgojiš več vinopivcev. Najbolje kar v osnovni šoli.

Ne vem, zakaj so približno istočasno prišli na idejo, da lepijo na vino obvestila, da vino ni v redu za nosečnice. Kontraproduktivno.

7. 12. 2006

Refošk: Od penine do grozdnega žganja

Vinska družba Slovenije organizira 45. Slovenske vinske zgodbe, ki se bodo zgodile v torek, 12. decembra 2006, ob 20. uri v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.
Več »

6. 12. 2006

Movia Puro. Cak, cak.

Vila Marija Rebula 2006Vila Marija Rebula 2006 (foto: Sašo)

Vinske štorije. To je tisto, po kar smo šli k Alešu Kristančiču oni dan, ko je Revija Vino organizirala prvega v seriji par excellence vinskih večerov. Pričakovanja so bila mešana, tako kot druščina, ki se je nabrala po principu “kdor prej pokliče je notri”.

Lunar (foto: Marijan Močivnik, Revija Vino)

Ceglo 18, Casa Movia. Če ne bi bilo megle v tistem mračnem popoldnevu, bi verjetno hacienda izgledala rahlo kičasto v svoji toskansko opečnati do pink barvi. Odpremo vrata in vstopimo direktno na oder. Alešev teater je eden tistih performasov, kjer ne moreš biti le opazovalec, ker si del predstave. In predstava se je začela.
Več »

23. 11. 2006

Mesec penin

Konec leta bomo pokopavali tekoče leto in nazdravljali novemu in po mojem Slovenci takrat odpremo največ penin. Koliko jih spijemo je druga zgodba.

Revija Vino je objavila pregled vsega, kar se v Sloveniji peni. V Dvornem baru bodo v svojih sredinih vinskih večerih (20-22h) dali na pokušino nekaj izbranih penin slovenskih vinarjev:
Več »