Češpov njok

Najprej tole, zadnjič sem videl ubijalsko kombinacijo: baterijski izvijač in MP3 player. Mislim, da mora to imeti vsak pravi moški. Iskra ERO.

Druga stvar, ki sem jo v teh dneh videl, je futuristična dizajnerska kuhinja, ki jo je oblikoval sam Ito Morabito, delujoč pod imenom Ora-ïto. Sponzor zadeve je Gorenje, na videnje je postavljena pred Kolosejem. BTW, a kdo še hodi v Kolosej? Zadnjič smo bili v dvorani trije.

Nazaj v kuhinjo. Tehnično zadeva ni kaj posebnega, Gorenje kot Gorenje, solidno. Moti me edino to, da je na voljo le indukcijsko kuhališče. Kako lahko kuhaš brez ognja? A taka je prihodnost? Ampak ajde, če mi jo dajo zastonj, pa jo nej. Pa všeč mi je.

Pred časom sem reklamiral strojčke za testenine v trgovinah Moj dom, zadnjič pa opazim, da je trgovina v Domžalah skoraj izropana. Po pogovoru s prodajalko, naj bi bil Vele v stečaju in tako zapira trgovine Moj dom. Ob tem lahko razgrabite, kar je ostalo, 40% ceneje.

Spoštovana gospodinja!

Predpostavljamo, da ste vestna žena in skrbna mati in da posvečate svoji družini največ svojega prostega časa. To pomeni, da imate vedno čisto in pospravljeno stanovanje, sproti pomito posodo v kuhinji in sveže oprano perilo v omarah. Vse to Vas seveda stane dragocene energije in - kar je najvažnejše - Vaš prosti čas se z utrudljivimi gospodinjskimi deli zmanjša na minimum.

Mi bi Vam pri tem radi iskreno pomagali. Želeli bi, da tudi Vi hitreje in z manj napora opravite svoja dela doma in da Vam ostane več časa za razvedrilo v družinskem krogu. Ne moremo Vam pomagati vsepovsod, toda v nečem pa Vam bo morda naša pomoč le koristila. V mislih imamo pranje.

Pred kratkim, smo začeli z proizvodnjo detergenta OSKAR - NOVI, za katerega smo mi v tovarni prepričani, da je trenutno eden najboljših detergentov na našem tržišču in da Vam bo občutno skrajšal čas za pranje. Toda hoteli bi zvedeti mnenje o Oskarju - novem predvsem tudi od širšega kroga naših gospodinj, med katere smo izbrali tudi Vas.

Želeli bi, da nam preko odgovorov na priloženem anketnem listku posredujete Vaše mišljenje o pranju z detergenti, kar končno razen nas zanima tudi Vas. Seveda Vam pošiljamo tudi zavitek Oskarja - novega, da bi mogli oceniti in presoditi njegove odlike in tako objektivno odgovoriti na vprašanja v anketi.

Ni treba posebej poudarjati, da boste za svoje sodelovanje in pozornost morda nagrajeni s kolekcijo naših proizvodov, ki smo jih v tovarni pripravili za udeleženke naše ankete. Upamo pa, da bo žreb tokrat prav Vam naklonjen.

Vaši cenjeni odgovori nam bodo vodilo in smernica v našem nadaljnjem delu, kajti naše geslo je:

ŽELIMO VAM POMAGATI!

TOVARNA »ZLATOROG«

P.S.: Pretipkala Barbara (da ne pride iz forme) z vsemi slovničnimi napakami iz letaka, ki je padel iz Kalinškice letnik 1923. Letnik letaka žal ni znan.

Vinography je včeraj v prispevku o Movia Rumeni Rebuli 2003 med drugim zapisal, da Aleš Kristančič prideluje grozdje na svojih posestvih po načelih biodinamičnega kmetovanja.

Biodinamično kmetovanje je seveda zadnji modni hit v pridelavi vina in zelo možno je, da se je kakemu dealerju Movia vin zareklo pred izbranim novinarskim občinstvom in tako je Google poln te zgodbe. Spletna stran Movie ne omenja niti biološke pridelave niti biodinamične.

Ko smo pa že pri stvari, kaj je biodinamično kmetovanje? Sadiš, seješ, obdeluješ, trgaš in žanješ glede na lunine mene in položaje planetov. Zakoplješ kravji drek v kravjem rogu čez zimo, ga izkoplješ spomladi in drobec tega dreka raztopiš v 34 litrih vode z ročnim mešanjem izmenično v levo in v desno - dinamiziranje. Več v Wikipediji.

Aleš, natoči nam čistega vina.

Tipično vprašanje nepivcev viskija: “Iz česa je narejen viski?”. V bistvu ni važno, samo da gladko teče po grlu. In do nedavnega mi je bilo sploh malo mar za viski, dokler nisem poskusil enega 25 letnega, mislim, da je bil Glenfiddich.

In kaj pravi Wikipedia? Viski je narejen iz žita, ki ga prisilijo v kaljenje, da se škrob pretvori v sladkor, nato kalčke posušijo, zmeljejo, namočijo v vodo, ter dodajo kvas, ki pretvori sladkor v alkohol. Sledi destilacija in staranje v hrastovih sodih.

Razlika med škotskim (scotch), irskim (irish whiskey), ameriškim (bourbon) in kanadskim (canadian whiskey) je v vrsti žita, detajlih procesa pridelave in v načinu ter trajanju staranja.

Škotski in irski so narejeni večinoma iz ječmena, ki mu včasih dodajo še koruzo, pšenico ali rž. Ameriški bourbon je narejen iz vsaj 51% koruze, kanadski pa iz 51% rži, preostanek je poljubna kombinacija ječmena, pšenice, koruze in rži.

Glavna razlika med irskim in škotskim viskijem je v sušenju ječmenovih kalčkov. Škoti pod kalčki kurijo šoto, kar da viskiju bolj robat okus po dimu, medtem ko je irski sušen na zraku in zato nežnejši za grlo.

Upam, da bo zdaj lažje tekel po grlu. Cheers!

Če sem že govoril o perfektnih salamoreznicah, pa dajmo še o nožih. Cooking for Engineers je testiral 11 kuhinjskih nožev in kot najboljšega izbral Global Cook’s Knife G-2 20cm , ki na srečo ne stane celo premoženje, tako da se najde tudi v najini kuhinji ob Global Vegetable Knife GS-5 14cm.

Priporočilo je dobil nož Mac MTH-80, ki se menda bolje drži v roki.

Oba režeta brezhibno že kar lep čas ob brušenju z Victorinox keramičnim brusom.

Rezanje salame ni neka strašna znanost. Le dovolj občutka je treba in oster nož. Pa vendar, ko sva nekoč z bratom lačna postopala po Kranju in 5 min pred zaprtjem Mercatorja presenetila prodajalko v delikatesnem oddelku, ki je za tisti dan že zaključevala in je tako že očistila salamoreznico, nama je odrezala dve kajli mortadele kar z nožem in evo, tle mata pa jejta.

Saj mortadelo se da jest tudi na kocke narezano, čeprav je bistveno boljša sveže in prosojno tanko narezana. In prodajalka, katere edina naloga je, da reže salamo in sir, tipično ne premore dovolj spoštovanja kupca, da bi mu postregla tako, kot se spada. Ne vem, ali ima to opraviti s socializmom, nizkim nivojem kulture uživanja mesnin, izobrazbo ali s čim drugim, ampak pri sosedih se to skoraj ne zgodi. Ne samo, da lahko tipično izbiraš med mnogo več mesninami, vedno mi jih postrežejo tako, da se davim v lastni slini ko gledam mojstre na delu.

In tako pridemo do salamoreznice vseh salamoreznic: Berkel. Čeprav italijani niso ravno znani po tehnični perfekciji per se, je temu drugače, ko gre za užitek. Če to pomeni izdelati stroj za rezanje salame, pa naj bo. Te starodobne stvaritve so dobile kultni status in jih najdemo povsod. Recimo v Asu, kjer imajo originalno Berkel salamoreznico model 8 E, katere vrednost se suče okoli 10,000 US$. V Enoteci imajo kopijo, ki je menda še vedno stala četrtino te vsote.

Škoda je le, da jo imajo v Asu le za gledat. Nisem jih še videl, da bi kaj počeli na njej, ampak morda se motim. Morda ima pa sanitarna inšpekcija prste vmes.

Francija pridela letno 57,5 mio hl vina. Kako prodaš svoje vino v taki konkurenci? Inventivni marketing.

Po pisanju Vinography bloga, so pred kratkim iz morja po letu dni dvignili 600 buteljk vina Château Maucamp, Cru Bourgeois, Haut-Médoc, 2001. Steklenice so položili na globino 15 m v predel francoske obale Brittany, ki je znana po visokem plimovanju, kar naj bi zaradi spreminjanja pritiska, pretoka vode med steklenicami, konstantne temperature ter specifičnega filtriranja sončne svetlobe med steklenicami ugodno vplivalo na staranje vina.

Ugotovitve preizkusa so presunljive: vino, starano na morskem dnu, deluje mlajše in hkrati kompleksnejše v primerjavi z vinom, staranim v vinski kleti. Mhm. Nesporno je dejstvo, da je cena buteljkam narasla iz 11,5€ na okoli 20€.

Čilenci so prišli do podobnih ugotovitev že pred tem, vendar so šli še korak dlje. Skombinirali so blagodejne učinke podvodnega staranja vin in potapljanje, tako da si v restavraciji skupaj s someljejem oblečeš potapljaško opremo in čmok, gresta v podvodno “vinsko klet” po željeni letnik željenega vina.

V naših logih je običajna praksa prižiganja roštilja s Slovenskimi Novicami ali Delom in trskami od solatnih gajbic. Natlačiš papir, nasuješ trske, prižgeš in upaš da se bo vžgalo. Če je sreča, vse skupaj lepo zagori, nakar streseš gor oglje in upaš da se bo razgrelo. In ker se ne, vzameš še en izvod cajtnga in mahaš z njim kot obseden, dokler briketi primerno ne zažarijo.

Lani sem v Grčiji videl pogruntavščino, ki eliminira mahanje s cajtngom. Nekakšen dimnik, ki ima spodaj precej širok stožec, kot kak vijetnamski klobuk, zgoraj je pa pol metra aluminijaste cevi fi 10. Dimnik postaviš na brikete in dimnik kot dimnik, vleče zrak in s tem razgreje brikete.

Pri Webru so prišli do podobne ideje in naredili “Chimney Starter“. Spodaj nabašeš cajtng in/ali vžigalne kocke, zgoraj nasuješ brikete, prižgeš in čakaš da briketi posivijo. Nato jih streseš v žar, daš čez rešetko, nanjo čevape in to je to.

V Bauhausu jih imajo po 7.000 SIT original, skupaj z eno porcijo briketov in osmimi vžigalnimi kockami. Za pol manj prodajajo kopijo.

Pa jo imava …