|
|

V tem prispevku k znanosti o peki kruha, bomo preverili, kako se mesi testo za kruh in zakaj se ga sploh mesi.
Pšenična in ržena moka sta edini moki, iz katerih je moč speči kruh. Jap, res je. Vsi ostali kruhi, kot so ječmenovi, koruzni, riževi, ajdovi, ovseni, sojini in krompirjevi vsebujejo tudi pšenično ali rženo moko. Pira je le vrsta pšenice, tako da zanjo velja enako kot za pšenico.
Več >>
Časi niso prav hecni. Ali pač? Danes zmanjkuje denarja za kruh, pred kakšnim letom so se vrstile polemike o dragem kruhu, kar so verjetno izdatno podprli lobiji proizvajalcev kruhomatov, ki so šli za med. Zakaj bi plačevali visoke marže pekom in trgovcem (ne vem, če smo takrat do konca razčistili, kdo si odreže večji kos pogače), če lahko kruh, to osnovno živilo, speče vsak sam. S kruhomatom pa sploh. Slediš preprostim navodilom, nastaviš timer in zjutraj zadiši po sveže pečenem kruhu.

Ampak tema je druga, ne o kruhomatih, pač pa o nekih drugih nepremičninah. Takole sredi nepremičninskega krča, ko noben več ne ve, koliko kaj stane, saj noben prav zares ne kupuje in noben prav zares ne prodaja, razen če je sila, se da narest kak fajn deal. Če maš dnar. In vztrajnost. In tako sem segel v roke gospodu prodajalcu in naredil posel stoletja in kupil drvenog kena.
Več >>
V februarski Cucini so ene take luškane bombete, da si nism mogu kej, da jih nebi probal narest. V prvo sem zamesil direkt po navodilih, in se pošteno z…… s količino vode, ker jo je v receptu zaprmej premalo.
 Štručke
Potrebuješ:
- 500 g gladke moke tip 500
- 250 g visoko glutenske moke (pri zahodnih sosedih rečejo temu farina manitoba), ali pa “namenske”
- 50 g ostre moke
- 30 g svinjske masti
- 25 g kvasa
- 15 g soli
- čajna žlica pšeničnega slada (v bio-eko štacunah) ali sladkorja
Baje da jajca in holesterol niso v nobeni vzročno posledični zvezi. Vsaj trenutno stanje znanosti je tako.
Je pa še nekaj drugega v zvezi s holesterolom. Baje, da se je pred časom spremenila meja, nad katero ti rečejo, da imaš povišan holesterol v krvi.
Torej, ne glede na rezultate krvne analize, jejte jajca. Če vam paše.
Nekaj časa sem zbiral pogum. In potem sem sklepal pekač:
 Vzhajanje baget
Buteljka je ravno prava za muštr, po katerem je treba ukrivit pleh.
Recept je zelo natančno in obsežno opisal Chef, tako da tu ne bi imel kaj dosti dodati.
Morda en praktičen nasvet. Bagete je treba pred peko res izdatno in globoko poševno narezati, ker se bo sicer štruca odprla vzdolž po sredini. Z dovolj globokimi in dolgimi (od roba do roba) zarezami damo testu dovolj prostora za vzhajanje med peko. Za rezanje je treba uporabiti res oster nož, najbolje žiletko, ali pa nazobčan nož za kruh.
Več >>
Pri Belvinu pravijo, da je po starogrškem pojmovanju simpozij izraz za družabno in intelektualno razpravo ob vinu. Le kje se je ta vinski aspekt simpozija skozi zgodovino izgubil? Vinska šola Belvin v teh dnehzačenja serijo vinskih simpozijev in družabnimi in intelektualnimi razpravami ob vinu o vinu popravlja storjeno škodo.
Za prvo rundo bo Erich Krutzler iz kleti Marof v četrtek, 29. januarja med 19:00 in 21:00 razpredal o vinskem potencialu Prekmurja. Kje? Center Harmonija, Linhartova 33, Mengeš. Cena? 20€, člani kluba Belvin: 15€. Prijava? info@belvin.si ali 070-817-250.
 Violina iz pora
Igrati se s hrano je nekaj, kar skušamo našmu tamaumu zbit iz glave za vsako ceno. Kaj pa igrati na hrano? Je to sploh družbeno sprejemljivo? Zgodovinsko gledano, ideja ni od včeraj, ampak je mal starejša. Posušene buče s peškami so zelo tradicionalen inštrument. Škotske dude sicer niso iz hrane, ker so iz usnja, ki ga navadno ne jemo. Čeprav, a ni koža na krači ravno to, iz česar bi lahko nastalo usnje? Potem so tu bobni, ki za opno uporabljajo živalske kože, pa brenkala s strunami iz čreves, pa piščali iz kosti.
Ampak izgleda, da so v preteklosti v inštrumentih bolj pogosto nastopale živali. Zato bo toliko bolj zanimivo videti Vienna Vegetable Orchestra, ta četrtek, 22. januarja 2009 v Stari elektrarni.
O moralnih dilemah si bomo mnenja ustvarjali po koncertu. Gric, gric.
 Štruca kruha
Ne bom povedal recepta. Teh je povsod kolikor jih hočete in vsi imajo moko, vodo, kvas in sol. Jaka fora. Skor na vsaki vrečki moke imate recept. Ampak bistvo je v tehniki. Najprej v tehniki mesenja in vzahajanja, o čemer tudi ne bi zdaj in potlej v tehniki peke.
Tale filmski specimen je nastal enako kot vsi moji kruhi v zadnjem obdobju. Pečico sem napalil na 250 °C, testo za kruh zavil v dve štruci, jih položil v pomokan in na obodu naoljen ovalen EMO črn pekač, parkrat zarezal z ostrim nožem, pokril s pokrovom, vzhajal pol ure in na 220 °C pekel 30 min ter nato še 15 min brez pokrova. Ohlajanje obvezno na rešetki.
Sladek mesec je. Najprej en bradač, pa drugi, pa tretji, pa drugi še enkrat, pa tretji, pa … Ni konca ne kraja. Čokolada teče v … kockah in kroglicah.
Če nisi porajtal, je zdaj zadnja prilika da ujameš vlak.
 Brownie
Več >>
Torej, bil je rojstni dan. Povabljenih cel kup ljudi. Eni bi nečokoladno, drugi čokoladno. V praksi vsi probajo oboje. V dveh rundah.
Kaj čm zdej? Saharco? Kočevski gozdiček? Čokoladno z banano? Bananino s čokolado? Orehovo z jagodami ali jagodno z orehi? Pa joj, ta biskvit pol rezat na dvoje ali celo troje in potem zlagat skupaj. Če bi imel vsaj eno tako ravno plehnato reč, da bi jo potem vmes vtaknil in preložil plast. Pa potem tista smetana ali krema vmes, ki brez ustrezne fortifikacije ponavadi ne vzdrži teže zgornjih plasti.
Sama packarija. Nisem zadolžen za to. Andraž ima to čez.
Jest si bom skrajšal muke in se lotil tega zgolj v dveh plasteh + morebitna dekoracija.
Najprej čokoladna reč. Z mandlji.
Ciljamo na tole:
 Čokoladno mandljeva torta
Več >>
|
|
Recent Comments